Družboslovne razprave 99 (XXXVIIII)

Uvodnik / Poziv: recenzije monografij na temo epidemija in družba

Natalija Majsova in Tanja Oblak Črnič / Klemen Ploštajner

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Kaj je zvezdniški populizem? Primer hrvaškega pevca Miroslava Škora

Berto Šalaj in Marijana Grbeša

IZVLEČEK: Cilj tega prispevka je razložiti koncept zvezdniškega populizma, pojava, ki se krepi po vsem svetu, a še vedno nima verodostojne konceptualne podlage. Zanašamo se na dva dobro uveljavljena koncepta, populizem in zvezdniško politiko, da bi razvili definicijo zvezdniškega populizma kot močne formule, ki združuje privlačnost populističnih sporočil s poveličevanjem zvezdniške kulture. Za razliko od drugih konceptualizacij zvezdniške politike ločimo med populistično in mainstream (pluralistično) politiko ter predlagamo, da bi morali zvezdniški populizem ovrednotiti v skladu z njegovo lastno vrednostjo, namesto da bi ga podredili generičnemu konceptu »zvezdniške politike«. Razlikujemo med tremi kategorijami populističnih zvezdnikov: populistični zvezdniki, slavni populisti in
super slavni populisti. Na koncu svojo kategorizacijo preizkusimo na primeru priljubljenega hrvaškega pevca in politika Miroslava Škora.

KLJUČNE BESEDE: populizem, zvezdniška politika, zvezdniški populizem, Hrvaška, Miroslav Škoro

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Konzervirani nasmeh: interpasivnost v sodobnem komuniciranju

Tadej Praprotnik

IZVLEČEK: Interpasivnost je uveljavljen kulturni pojav delegiranja občutkov od posameznika na predmete. Širjenje interpasivnih praks je v sodobnem času odraz procesov družbenega pospeševanja, zahtev po posameznikovi opolnomočenosti in izpolnjevanju lastnih zahtev po »dogajanju« ter neoliberalne retorike izbire in odgovornosti. Z analizo in interpretacijo primarnih in sekundarnih virov besedilo predstavlja in pojasnjuje strategije interpasivnosti, ki se odražajo v rabi posameznih digitalnih tehnologij. Rabe tehnologije odražajo družbene prioritete, v rabi tehnologije kot infrastrukturi družbenosti se posledično odražajo tudi strategije interpasivnosti. Besedilo v razvejanih praksah sodobnega komuniciranja izpostavlja situacijsko pogojeno dvojnost komunikacijskega delovanja: vsako družbeno delovanje predpostavlja specifično družbeno regulirano in konvencionalizirano prakseološko semiotiko, s katero sporočamo svoje delovanje, to isto semiotiko pa lahko uporabimo tudi za doseganje nasprotnih ciljev: da se izognemo delovanju in ga delegiramo na element materialne kulture.

KLJUČNE BESEDE: interpasivnost, komunikacija, digitalne tehnologije, družbeno pospeševanje, materialna kultura, praksa, individualizem

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Banalnost družbene škode: primer hitre mode

Katja Simončič

IZVLEČEK: Večina potrošnikov generacije Z navaja, da so jim etična in trajnostna vprašanja pri nakupovanju oblačil pomembna, vendar pa strma rast trga hitre mode kaže, da pri nakupu oblačil o njih v veliki meri še vedno ne razmišljajo. Prispevek se osredotoča na koncept banalnosti zla in pojem nemišljenja Hannah Arendt. Jedro prispevka je primerjalna analiza pogojev, ki so prispevali k nemišljenju običajnih Nemcev in njihovemu posledičnemu sodelovanju v nacističnih grozodejstvih, ter pogojev za nemišljenje potrošnikov hitre mode. Poleg boljšega razumevanja problematike nemišljenja pri potrošnikih je namen prispevka predvsem problematizacija
pojava hitre mode. Analiza pokaže na škodljivost globalne kapitalistične ekonomije, ki nemišljenje spodbuja, ter na nujnost kritičnega mišljenja in posledičnega preizpraševanja normalnosti pojavov, kot je hitra moda.

KLJUČNE BESEDE: družbena škoda, hitra moda, banalnost zla, nemišljenje, Hannah Arendt

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Strukturni položaji, hierarhije in dojemanje enakosti spolov: spoznavanja iz slovenske raziskovalne ustanove

Jovana Mihajlović Trbovc, Majda Černič Istenič, Tanja Petrović, Andreas Andreou

IZVLEČEK: Na podlagi študije o enakosti spolov v raziskovalni organizaciji v vzhodnoevropski postsocialistični državi članek nakazuje, da vse večja prekarizacija akademskih delovnih mest in projektno delo ustvarjata dinamiko na delovnem mestu, ki jo je treba vključiti v analizo v konkretnem okolju. Rezultati raziskave med zaposlenimi na ZRC SAZU, opravljeni na podlagi anketnega vprašalnika, kažejo, da položaj v akademski hierarhiji in strukturi ter vrsta delovnega režima oblikujejo mnenja zaposlenih. Najbolj izrazite razlike v mnenjih se kažejo med raziskovalkami na nižjih pozicijah, ki so najmanj zadovoljne s svojim položajem, in raziskovalci na viših pozicijah, ki najmanj pogosto prepoznavajo spolne neenakosti. Raziskava je pokazala tudi pomembne razlike v pogledih med ženskami, ki delajo kot raziskovalke, in tistimi, ki delajo v administraciji. Rezultati kažejo, da analiza ki upošteva sile neoliberalnega akademskega trga, omogoča osvetlitev režimov neenakosti, ki se udejanjajo prek razmerja med delom in družbeno reprodukcijo, in ne prek identitetnih kategorij kot takih.

KLJUČNE BESEDE: enakost spolov; akademska struktura; intersekcionalnost; prekarnost; usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Pregled literature izbranih problemov politične ekonomije krize COVID-19

Marko Hočevar

IZVLEČEK: Namen članka je raziskati nastajajočo literaturo o politično-ekonomskih učinkih krize COVID-19 ter predstaviti različna spoznanja in podatke o tekočih procesih. Pregledni članek ponuja: (i) pregled različnih shem ohranjanja delovnih mest; (ii) pregled literature o preoblikovanju dela v kontekstu dela na daljavo; (iii) povzetek ugotovitev o vplivu krize COVID-19 na dohodkovno neenakost in neenakost spolov. Predstavljena literatura ponuja veliko empiričnih vpogledov glede krize COVID-19, vendar teh sprememb (praviloma) ne umesti v longue durée nenehnih sprememb kapitalističnega produkcijskega načina.

KLJUČNE BESEDE: kriza COVID-19, država, delo na daljavo, neenakosti, neoliberalizem

>> Prenesi
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Recenzije

  • Angela Nagle: Ubijte vse normalžene: Internetne kulturne vojne od 4changa in Tumblrja in alternativne desnice. Hana Hunjet
  • Aleš Črnič in Anja Pogačnik: Religij in šola. Poučevanje o religiji in njena simbolna prisotnost v javni šoli. Igor Jurekovič
  • Primož Krašovec: Tujost kapitala. Lea Kuhar
  • Ana Podvršič in Maja Breznik (ur.): Verige globalnega kapitalizma. Matej Klarič