Družboslovne razprave 98 (XXXVIII)

Uvodnik

Natalija Majsova in Tanja Oblak Črnič

>> Prenesi

Melodramatične strukture občutkov in množično žalovanje zvezdniških ljudskih junakov

Aljoša Pužar

IZVLEČEK: Članek predstavi teoretične, metodološke in politične premisleke, ki se nanašajo na afektivno konfiguracijo javne kolektivne žalosti in žalovanja. Takšna konfiguracija je opisana v povezavi s posebnim položajem zvezdniških ljudskih junakov v kontekstu širše melodramatične kulturne modalitete. Primer žalovanja za pevcem Đorđejem Balaševićem se tukaj primerja z dvema drugima zgodovinskima epizodama, ki sta vključevali podobne afektivne vzorce in z njimi povezane diskurzivne formacije. Članek prikaže, kako melodramatična modaliteta kot podlaga vseh treh primerov deluje onkraj reprezentativne in diskurzivne razsežnosti kulture, kako tvori kolektivne afektivne vzorce ali strukture občutkov, ki temeljno ekonomijo nemožnosti preoblikujejo v melodramatične izbruhe psevdopolitične
(ne)možnosti.

KLJUČNE BESEDE: melodramatična struktura občutka, žalovanje, zvezdniški ljudski junaki, Balašević, teorija afekta, (ne)možnost

>> Prenesi

Politični in medijski populizem v televizijskem političnem intervjuju*

Emanuela Fabijan, Marko Ribać

IZVLEČEK: Osrednji cilj članka zajema analizo fenomena populizma, pri čemer se avtorja opirata na definicijo populizma kot stila komuniciranja. Specifike populističnega komuniciranja politikov in novinarjev z vizualno interakcijsko analizo preverjata v novičarskih intervjujih o migracijah v informativnih televizijskih oddajah Odmevi in 24UR ZVEČER. Na ravni populizma, ki se reproducira skozi medije, ugotavljata, da je diskurz temeljil predvsem na vzbujanju in krepitvi strahu pred Drugim, na izpostavljanju zaščite slovenskih meja pred nevarnim Drugim in na vizualnih reprezentacijah ljudstva kot homogene nacionalne skupnosti. Omenjeno ponazarjajo tudi grafični prikazi med govori političnih predstavnikov v televizijskih studiih analiziranih oddaj. Na ravni populizma s strani medijev pa je reprodukcijo populistične retorike in ekspresivnosti mogoče razumeti skozi prikaz vloge novinarjev in novinark kot ljudskih tribunov, ki z mehanizmom »premika osnove« delujejo za in v imenu ljudstva.

*To študijo je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), J5-9445

KLJUČNE BESEDE: politični populizem, medijski populizem, migracije, televizijske oddaje, politični intervju.

>> Prenesi

Iskanje resnične nove normalnosti po covidu-19

Marjan Svetličič

IZVLEČEK: Cilj tega strateško usmerjenega članka je ugotoviti, katera od treh analiziranih strategij je primerna za reševanje dolgoročnih izzivov, ki jih povzroča pandemija covida-19. Dokazujemo, da je zdravstvena kriza le katapultirala že desetletja tlečo podnebno in okoljsko krizo ter neenak razvoj. Pandemija je lahko prelomnica, če jo bo človeštvo uporabilo kot priložnost za nadomestitev obstoječega antropocentričnega z ekocentričnim razvojnim modelom. Tega ni mogoče storiti, če se prevladujoči biološko nevzdržni kapitalistični sistem ne spremeni v pravičnejšega. Hibridni sistem, temelječ na dobrih straneh kapitalizma in socializma, odpravljajoč njune slabosti, je predlagan. To terja krepitev vloge države in javnega sektorja v oblikovanje resnične nove normalnosti in ne, kot doslej, kozmetične reforme in povratka v »posel kot običajno«.

KLJUČNE BESEDE: COVID-19, sistem, kriza, vlada, razvoj

>> Prenesi

Dejavniki (ne)kooperativnosti pri premagovanju pandemije covida-19 v Sloveniji

Marjan Smrke, Mitja Hafner Fink

IZVLEČEK: Slovenija je zabeležila evropsko nadpovprečno število žrtev na prebivalca zaradin covida-19. Na osnovi analize javnomnenjskih podatkov skušamo ugotoviti, katere kategorije prebivalstva so bile najbolj kooperativne in katere najmanj, če na epidemijo gledamo kot na situacijo dileme javnih dobrin in na (izrekano) upoštevanje zaščitnih ukrepov kot na kooperativnost. Od prvega do drugega vala se je začetna visoka kooperativnost zmanjšala, število žrtev pa se je močno povečalo. Višjo kooperativnost izražajo starejši in tisti z močnim občutkom ogroženosti. Nižja kooperativnost se povezuje z mladimi in z nižjim zaupanjem
v vlado. Zdi se, da ima metoda analize javnomnenjskih podatkov omejen doseg, zato je razlage za relativen neuspeh Slovenije treba iskati še na druge načine.

KLJUČNE BESEDE: pandemija covida-19, dileme javnih dobrin, kooperacija, defekcija