Družboslovne razprave 90 (XXXV)

Pomen družinskih oskrbovalnih dejavnosti v življenju mladih ljudi, živečih v Ljubljani ali okolici

Valentina Hlebec

IZVLEČEK: Mladi družinski oskrbovalci so osebe, ki v svojem vsakdanjem življenju pomagajo svojim družinskim članom. To pomeni, da (redno) opravljajo vrsto stvari in imajo odgovornosti, ki jih običajno povezujemo z odraslimi osebami. V Sloveniji o mladih družinskih oskrbovalcih še nimamo empiričnih podatkov, zato nam podatki raziskave Mladi v Ljubljani 2017 prinašajo prvi vpogled v značilnosti mladih oskrbovalcev v Sloveniji. Družinske oskrbovalne dejavnosti so pomembnejše dekletom, mladim, živečim v družinah, v katerih je več otrok, in otrokom, ki jim v življenju veliko pomeni religija. Z višanjem starosti se nakazuje večja stopnja odgovornosti. Ugotavljamo tudi, da je višji pomen oskrbovalnih dejavnosti vsakdanjem življenju mladih povezan z nižjim šolskim uspehom.

KLJUČNE BESEDE: mladi družinski oskrbovalci, Ljubljana, regresijska analiza

>> Preberite celotno besedilo

H kritiki mediatizacije: politično komuniciranje slovenskih političnih strank in njihovih odnosi z mediji

Jernej Prodnik

IZVLEČEK: Mediatizacija se je v zadnjem desetletju vzpostavila kot osrednji pristop v raziskovanju medijev in komuniciranja. Njen cilj je razlaga sprememb, ki naj bi jih zaradi naraščajoče moči na družbi povzročali mediji. Cilj članka je teoretska in empirična kritika institucionalističnega (močnega) pristopa k mediatizaciji, pri čemer se opiram na poglobljene polstrukturirane intervjuje s predstavniki slovenskih političnih strank. Kot ugotavljam, je osrednja težava mediatizacije dejstvo, da moč medijev dojema povsem abstraktno, sočasno pa ignorira širše odnose moči v družbi. Kljub zagovarjanju holizma so avtorji ozko osredotočeni le na medije, ne da bi jih umeščali v družbeno totaliteto. Ontološke, epistemološke in teoretske težave pristopa predstavljam na konkretnih primerih, pri čemer se opiram na sociologijo medijev in politično ekonomijo komuniciranja.

KLJUČNE BESEDE: mediatizacija, politično komuniciranje, medijska logika, politične stranke, sociologija medijev,

>> Preberite celotno besedilo

Representations of slovenian identity and analysis of the national(istic) discourse in the slovenian magazine kaplje

Ksenija Šabec

ABSTRACT: The article deals with the position held by the Slovenian magazine Kaplje [Drops] in the Slovenian collective memory. Published in the town of Idrija between 1966 and 1972, i.e. in the period of party liberalism in former Yugoslavia, Kaplje was a publication from the periphery that ‘swam against the current’, although its role was almost entirely ignored. The article’s aim is therefore to determine how the magazine’s contributors represented and (re)produced Slovenian identity and its constitutive elements, and which forms and strategies of national(istic) discourse were used. The methodology is based on a critical discursive analysis of selected articles that touch on the above-mentioned themes from all 26 issues of the magazine, including a special issue released upon the twentieth anniversary of the date the magazine voluntarily came to an end.

KEY WORDS: Slovenian identity, nationalism, discourse, Kaplje magazine, Idrija

>> Prenesite celotno besedilo

Revitalization Paths Of Urban Centers: Tentative Observational Comparison Of Two Cities – Ljubljana And Zagreb

Jelena Zlatar Gamberožić

ABSTRACT: In this paper, a comparison is made between two post-socialist countries (Slovenia and Croatia), namely, their capital cities (Ljubljana and Zagreb). The research aims to establish the main principles and difficulties of revitalisation in each city and how successfully they have moved from socialist to democratic urban planning. The research hypothesis is that Ljubljana has been comprehensively revitalised according to relevant revitalisation guidelines, whereas in Zagreb the revitalisation has been partial and largely affected by the interests of investors and their political partners. The study uses semi-structured interviews conducted with various spatial planning experts and pertinent documentation. It confirms the hypothesis, examines successes and failures experienced in both cities’ transition process, and reflects on general problems of urban planning and revitalisation in post-socialist countries.

KEY WORDS:  urban revitalisation, urban planning, post-socialist countries, Zagreb,
Ljubljana

>> Preberite celotno besedilo