Družboslovne razprave 89 (XXXIV)

Uvodnik: problem prostorsko-okoljske trajnostnosti v razmerah naraščajoče fluidnosti družbenih razmerij

Marjan Hočevar

IZVLEČEK: Vpliv zmanjševanja prostorskih ovir na spreminjanje ozemeljske organizacije družb je bil stalnica sociološkega teoretiziranja in raziskovanja od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dinamizacija in fleksibilizacija časovno-prostorskih ritmov v vsakodnevnem življenjusta dolgoročno vplivali na spremembe v organiziranosti in strukturiranosti družb. Anthony Giddens je »raztezanju družbenih sistemov v času in prostoru« pripisal ključno vlogo pri pojasnjevanju prežemanja strukture in delovanja v visoko modernih družbah (koncept strukturacije). …

>> Preberite celotno besedilo

Postmoderne refleksije prostora in časa

Drago Kos

IZVLEČEK: Domneva, da erozija prostorskega determinizma sprošča možnosti za neinstrumentalno doživljajsko dojemanje in uporabo prostora, pomembno vpliva na nastajanje postmodernih prostorskih ureditev in identitet. Slabljenje prostorskega determinizma pospešuje domišljijski »konstruktivizem« prostora. Zmanjševanje prostorskih zaprek spodbuja nekonfliktno tekmovalnost simbolnih reprezentacij enega in istega prostora. Na različnih prostorskih nivojih lahko pričakujemo poizkuse vzpostavljanja novih pomenov. Optimistične teoretične domneve pa v zadnjem času vse pogosteje trčijo ob empirične meje odprtosti postmodernih sistemov, kar že sproža zdrse v nevarne tradicionalistične regresije. Vprašanje, ali so domneve o fleksibilnem nekonfliktnem odzivanju realne ali (pre)optimistične ideološke konstrukcije, je temeljni motiv tega besedila, na katerega poizkušamo odgovoriti z uporabo braudeovskih »pravil nove zgodovine«.

KLJUČNE BESEDE: : postmoderna, fragmentarnost, prostorski razvoj, retrospektivna analiza

>> Preberite celotno besedilo

Fluidno prostorsko načrtovanje in komunikacijski proces z deležniki - prednosti in dileme vzpostavljanja komunikacijsko odprtega prostorskega načrtovanja

Matjaž Uršič

IZVLEČEK: Problematika fluidnosti v kontekstu zagotavljanja nenehne večsmerne izmenjave in ustrezne analize, predelave, uporabe izmenjanih informacij med različnimi deležniki v procesu prostorskega razvoja je tesno povezana s problematiko vzpostavljanja trajnostnega prostorskega načrtovanja. Stranski proizvod posegov v prostor je pogost komunikacijski šum, ki se ga opaža pred implementacijo prostorskih projektov in po njej, kjer prihaja do različnih problemov in konfliktov, ki so povezani z nezmožnostjo vzpostavljanja ustreznih komunikacijskih kanalov in participacijskih mehanizmov med vpletenimi akterji. V članku bomo naprej analizirali koncept in komponente fluidnega prostorskega načrtovanja, nato pa se usmerili k orisu razkoraka med pričakovanji in zmožnostmi tovrstnega načrtovanja v sodobnem družbenem kontekstu. Analiziran bo poskus praktičnega vzpostavljanja fluidnega prostorskega načrtovanja v norveškem mestu Tromsø ter komunikacijski zapleti pri prenovi bežigrajskega stadiona in iskanju lokacije NSRAO v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: : fluidno prostorsko načrtovanje, participacija v prostorskem načrtovanju, komunikacijski proces v prostorskem načrtovanju, Tromsø, Slovenija

>> Preberite celotno besedilo

Utopični socialisti - iniciatorji sodobnega trajnostnega urbanizma?

Primož Medved

IZVLEČEK: Za začetnika koncepta sodobnega trajnostnega urbanizma velja Ebenezer Howard z delom Vrtno mesto (1898). Zelo redki avtorji pa omenjajo utopične socialiste in njihove družbenoprostorske vizije iz poznega 18. stoletja kot prve razvojne zametke sodobnih trajnostnih mest. V članku so zato prek analize del utopičnih socialistov izluščene posamezne prvine socialističnih utopij, ki so predhodnice gradnikov sodobnih trajnostnih sosesk. Besedilo prikazuje, kako so se vizije, načrti utopičnih socialistov prelevili v osnovno strukturo delovanja trajnostnih sosesk 21. stoletja. Vzporedno pa članek odpira tudi razpravo o tem, ali je prostorski determinizem, ki je bil značilen za vizije utopičnih socialistov, ponovno (oz. še vedno) relevanten  v današnjih trajnostnih mestih/soseskah. Ali trajno povezovanje v skupnosti, ki temelji na prostorski bližini, pri trajnostnih mestih (še vedno/ponovno) predstavlja imperativ?

KLJUČNE BESEDE: utopični socializem, trajnostni urbanizem, utopistike, prostorski determinizem, vrtno mesto

>> Preberite celotno besedilo

Akumulacija kapitala in nestabilnost produkcije prostora v kapitalizmu

Klemen Ploštajner, Marko Hočevar

IZVLEČEK: Produkcijo prostora v kapitalizmu zaznamuje nestabilnost, ki se izraža tako v materialnosti kot rabi prostora. V prispevku poskušava to zgodovinsko posebnost nestabilnosti prostora v kapitalizmu razumeti prek analize logike kroženja kapitala in njenega prepletanja s produkcijo prostora. Netrajnost prostorskih form ni naključje, ampak je izraz podrejenosti produkcije prostora logiki akumulacije kapitala, ki jo zaznamuje nenehno revolucioniranje produkcijskih sil in odnosov. Prostor in njegova produkcija pa nista zgolj odziv na kroženje kapitala, ampak v celoten proces vnašata dinamično napetost med fiksnostjo in mobilnostjo, produkcijo in realizacijo presežne vrednosti ter absolutno in relativno koncepcijo prostora. Nestabilnost prostorskih form je tako izraz nenehne neuspešnosti kapitalizma, da bi razrešil lastna notranja protislovja s produkcijo prostora in protislovnih zahtev, ki jih vnaša vanjo.

KLJUČNE BESEDE: : produkcija prostora, akumulacija kapitala, nestabilnost, kroženje kapitala, prostorsko krpanje

>> Preberite celotno besedilo

Izbrani vidiki družbenega prostora kot podlaga za razumevanje "modernizacije" visokošolskega izobraževanja

Samo Pavlin

IZVLEČEK: V prispevku s perspektive izbranih pristopov družbenega prostora oblikujemo konceptualni model za razvoj indikatorjev »modernizacije« visokošolskih sistemov. Opisana dinamika se nanaša na problem razumevanja družbene fluidnosti in trajnostnosti visokošolskih sistemov v odnosu do trga dela. To lahko opazujemo tako na individualni kot sistemski ravni. Svoj konceptualni model oblikujemo na podlagi koncipiranja učnih prostorov in njihove fizične zasnove, selitve učenja k delodajalcem, vloge virtualnega prostora pri učenju, študentske mobilnosti in motilnosti ter teoretskih izhodišč Lefebvra in Foucaulta. V prispevku pokažemo, da proučevanje zastavljenih družbeno-prostorskih vidikov visokega šolstva ponuja enega temeljnih vidikov za razumevanje sodobne vloge visokošolskega prostora na nacionalni in evropski ravni.

KLJUČNE BESEDE: družbeni prostor, visoko šolstvo, modernizacija, trg dela, mobilnost

>> Preberite celotno besedilo

Digital routes, »digital migrants«: from empowerment to control over refugees’ digital footprints

Sanja Cukut Krilić, Simona Zavratnik

ABSTRACT: The text studies how digitality and refugee routes intersect by focussing on the concepts of »connected migrants« and the digital footprints of refugee routes in transnational spaces. The smartphone is a key signifier of today’s refugee, and possession of one is questioned by government policies of legitimisation and public opinion perceptions of what constitutes a »genuine refugee«. These overlook the complex question of digital rights and migration’s embeddedness in the fluidity of the postmodern world. The text thus deals with the digital world’s ambivalence, which is not just a one-way relation of empowerment but entails the risk of complete control over a refugee’s body as well. We establish that an important shift has occurred in European policies, one most visible in the process of erasing the electronic traces of refugees on the move and the illegal return of refugees to the previous country on their way, the so-called »pushbacks«.

KEY WORDS: smartphones, digital routes, »digital migrants«, refugee routes, erasure of electronic traces, illegal returns

>> Preberite celotno besedilo