Družboslovne razprave 87 (XXXIV)

Družinski oskrbovalci ostarelih staršev in ustvarjanje spola

Zdenka Šadl

IZVLEČEK: Članek z uporabo spolno občutljivega, kvalitativnega in konstrukcionističnega pristopa proučuje skrbstvena izkustva žensk in moških, ki nudijo družinsko oskrbo ostarelemu staršu, zlasti v povezavi s kulturnimi ideali ženskosti in moškosti. Avtorica s pomočjo teorije »ustvarjanja spola« in koncepta hegemone moškosti proučuje načine, na katere družinski oskrbovalci sočasno ustvarjajo moškost in ženskost. Opravljena je bila kvalitativna analiza njihovih naracij, s katero so identificirane glavne teme, povezane s skrbstvenimi aktivnostmi in načini, na katere diskurzivne prakse oskrbovalcev izražajo njihovo uprizarjanje spola. Analiza je pokazala, da dominantna moškost in ženskost pri izbranih subjektih nista razgrajeni, sta pa redefinirani v interakciji s skrbstvenimi izkustvi in nalogami, ki jih opravljajo.

KLJUČNE BESEDE: hčere, sinovi, družinska oskrba, ostareli starši, spol, hegemona moškost

>> Preberite celotno besedilo

Kje prebivajo in delujejo kulturni ustvarjalci? Širjenje in razrpršitev kulturnih prostorov v Sloveniji

Jani Kozina, David Bole

IZVLEČEK: Namen članka je empirično raziskati dinamiko prostorske razporeditve kulturnih ustvarjalcev na različnih prostorskih ravneh v Sloveniji. Razporeditev kulturnih ustvarjalcev raziskujemo na podlagi kvantitativne analize njihovega kraja bivanja in dela. Rezultati kažejo, da stopnja kulturne aglomeracije na regionalni ravni proporcionalno ustreza doseženi stopnji regionalnega razvoja, na lokalni ravni pa je zgoščenost večja v bolj urbaniziranih naseljih. Presenetljivo pa v zadnjih letih prihaja do prostorske širitve in razpršitve kulturnih ustvarjalcev. Poleg ekonomije in cen nepremičnin temu verjetno botrujejo še dohodkovna neenakost kulturnih ustvarjalcev, neurbani značaj slovenskega načina življenja in specifična prostorska struktura z dobro dostopnostjo in prevlado manjših naselbinskih oblik.

KLJUČNE BESEDE: kulturne dejavnosti, ustvarjalne dejavnosti, umetniki, ustvarjalnost, geografija človeških virov

>> Preberite celotno besedilo

Intimni mediji in generacijska struktura občutenja: personalizirano, fragmentirano, razpršeno

Maruša Pušnik, Breda Luthar

IZVLEČEK: Članek utemeljuje pristop k raziskovanju občinstva, ki temelji na analizi artefaktnega, prostorskega, časovnega in senzoričnega vidika medijske potrošnje ter se pri tem naslanja na t. i. teorijo medija in teorijo prakse v sociologiji. V drugem delu interpretira rezultate kvalitativne empirične študije o vsakdanji uporabi medijske tehnologije mladih, starih med 19 in 29 let. Ugotavlja, da v okoliščinah, v katerih so digitalni mediji kolonizirali vse sfere družbenega življenja in kjer je online družabnost v celoti naturalizirana, prihaja do stalne omrežene povezanosti in komunikacijskih praks premikanja uporabnikov po različnih medijih, ki so izrazito fragmentirane in razpršene. Analiza dnevnikov medijske potrošnje je pokazala, da je prišlo do radikalne mediatizacije, ki igra pomembno vlogo v spremembi generacijske strukture občutenja.

KLJUČNE BESEDE: občinstvo, intimni mediji, mediatizacija, vsakdanje življenje, teorija prakse, generacija

>> Preberite celotno besedilo

Addressing intersectional vulnerabilities in contemporary refugee movements in Europe

Sanja Cukut Krilić, Simona Zavratnik

ABSTRACT: The article explores the heterogeneity and complexity of contemporary refugee movements in Europe by analysing in particular the situation along the Balkan corridor, investigating the complex intersections of gender, age, ethnic affiliation, and other aspects reflecting the situation of individuals on the move. It focuses on construction of the vulnerability of individuals and social groups. Unlike restrictive policies, which reduce mobility, we perceive migrations as autonomous processes. Through an analysis of secondary data, reports and research, the article challenges the policies of selecting migrants based on their legal status, using restrictive borders and transferring the external borders of the Schengen area into the internal territories of the member states – in our case, along the Balkan corridor.

KEY WORDS: intersectional vulnerabilities, migrants and refugees, Balkan corridor, gender, unaccompanied minors

>> Preberite celotno besedilo