Družboslovne razprave 86 (XXXIII)

Agency, structure and values: a critical humanist intervention

Tibor Rutar

ABSTRACT:  The main aim of the article is to suggest what and how a contemporary, revised version of humanism, inflected with critical realism and Marxism, can contribute to sociology. I focus primarily on two areas in which sociology is often found lacking today: theorizing the relationship between structure and agency, and deciding what to do with moral evaluations in sociological analyses. I argue that the solution to both lies in attempting to finally transcend the traditionally hostile and mutually exclusive paradigms of “humanist” or “cultural” Marxism on the one side and “anti-humanist” or “scientific” Marxism on the other. This enables us to carefully reinstate the agency of human subjects and the moral dimension, both of which were and still are dismissed by anti- or post-humanist social science, without neglecting the objective and causally relevant existence of social structures at the same time.

KEY WORDS: Marxism, humanism, anti-humanism, subject, structure

>> Preberite celotno besedilo

Foucaultova izkušnja: življenje, zgodovina, transgresija, aktualnost

Robert Bobnič

IZVLEČEK:  Foucault je v svojih zadnji delih razvil koncept historično singularne forme izkušnje (HSFI), ki analitično združuje problemske perspektive vednosti, oblasti in sebstva. Hkrati se Foucault umešča v kritiško linijo genealoškega razmerja do časa, od koder izhaja pomen (mejne) izkušnje kot prakse desubjektivacije. Članek posledično temelji na predpostavki, da je izkušnja koncept, ki v najkompleksnejši meri zaobjame Foucaultovo misel in v domačem
akademskem prostoru še nima dovoljšnje tematiziranosti. Pri razdelavi koncepta izkušnje članek sledi Deleuzovemu in Guattarijevemu pojmovanju filozofije kot prakse ustvarjanja pojmov, ki so vedno v razmerju z zgodovino in postajanjem, kar terja vprašanje aktualnosti Foucaultove izkušnje znotraj t. i. algoritmične vladnosti.

KLJUČNE BESEDE: Michel Foucault, izkušnja, vladnost, genealogija, transgresija

>> Preberite celotno besedilo

Di-vizije družbenega sveta in potencianost delovanja v intersubjektivnosti

Nina Perger

IZVLEČEK:  V prispevku obravnavam teorizacije P. Bourdieuja in J. Butler v kontekstu presečišča med družbeno akterko in družbenimi strukturami. Medtem ko Bourdieu tovrstno presečišče s poudarkom na družbeni reprodukciji zajame s konceptom habitusa in nedeterminiranega utelešenja objektivnih struktur, J. Butler slednje zajame s konceptom performativnosti in subverzivnosti ob konceptualizaciji pogojev delovanja akterke skozi neidentična in zato »neuspešna« citiranja družbenih norm. Tako Bourdieu kot J. Butler pa večinoma ostajata na ravni individualne akterke – medtem ko Bourdieu raven intersubjektivnosti misli predvsem  v okviru načela podobnosti, J. Butler in druge avtorice v intersubjektivnosti prepoznavajo potencialno ‚podporno infrastrukturo‘ oziroma potencialne alternativne sheme marginaliziranih, alternativnih di-vizij sveta.

KLJUČNE BESEDE: Pierre Bourdieu, Judith Butler, simbolna moč, simbolno nasilje, di-vizije družbenega sveta, delovanje, intersubjektivnost

>> Preberite celotno besedilo

Neorealizem in marksistična kritika

Jaša Veselinovič

IZVLEČEK:  Marksizem v disciplini mednarodnih odnosov je v nenehnem konfliktu s prevladujočo teorijo – neorealizmom, hkrati pa se zdi, da nanjo nima pravega odgovora oziroma da pogosto podleže pomanjkljivostim, ki jih očita neorealistom. V članku bomo predstavili glavna teoretska izhodišča neorealizma in pokazali, kako so se z njimi soočali različni marksistični pristopi. Obravnavali bomo relevantna pisanja Marxa in Engelsa, klasične teoretike imperializma, teorijo svetovnih-sistemov, neogramscijevsko teorijo ter teorijo neenakomernega in kombiniranega razvoja. Na koncu bomo prek kritike teorije neenakomernega in kombiniranega razvoja predstavili po našem mnenju najprimernejši pristop, ki temelji na epistemološkem poudarku na človeški praksi in doslednem historiziranju.

KLJUČNE BESEDE: : neorealizem, marksizem, Mednarodni odnosi, neenak in kombiniran razvoj, kapitalizem

>> Preberite celotno besedilo

Privatizacija in politična ekonomija korupcije v postsocialisitčni Srbiji

Valter Cvijić

IZVLEČEK:  Pričujoči prispevek obravnava zgodovino, politične pogoje in učinke privatizacije v tranzicijski Srbiji. Besedilo osvetli ključne akterje, vlogo formalnih institucij in posledice koruptivnih praks. Uradni diskurz transparentnosti, ekonomske učinkovitosti, »duha podjetne družbe« in »depolitizacije gospodarstva« se je materializiral v izrazito centraliziranem in politično nadzorovanem modelu privatizacije. Prispevek ob teoretskih prispevkih o vlogi rentništva v svetovni ekonomiji in perifernem kapitalizmu premišljuje sistemsko logiko privatizacijske korupcije, pri čemer pokaže, da je moralni narativ o anomaličnosti korupcije problematičen, saj zanemarja pomembno vlogo kriminalnega kapitala v procesu srbske privatizacije, po drugi strani pa isti narativ provincializira paradigmo rentništva v sodobnem kapitalizmu.

KLJUČNE BESEDE: Srbija, privatizacija, korupcija, renta, družbena podjetja

>> Preberite celotno besedilo