Družboslovne razprave 82 (XXXII)

Uvodnik: Družbena gibanja in alternativna politika: vstaje v Sloveniji 2012-2013

Mojca Pajnik, Simona Zavratnik

IZVLEČEK: Pričujoča številka Družboslovnih razprav (DR) se z različnih gledišč ukvarja z analizami vstaj v Sloveniji v obdobju 2012—2013, ki so s pričetkom v Mariboru jeseni 2012 ob množični udeležbi potekale v številnih mestih po Sloveniji, združevale pa so protestnice in protestnike, ki so izražali nezadovoljstvo z lokalnimi in nacionalnimi oblastmi ter koruptivnostjo političnih in gospodarskih elit, odgovornih za slabo stanje in odnose v državi ter širše. Najbolj množični protesti v Sloveniji po letu 1991 so v lokalnih slovenskih prostorih na ulicah združili izjemno raznolikost vstajniških skupin, iniciativ, gibanj, posameznic in posameznikov v mnoštvo glasov, ki je odločno odgovorilo na globalno krizo neoliberalizma, predvsem na vsiljene varčevalne ukrepe in splošno krizo predstavniškega političnega sistema.

>> Preberite celotno besedilo

Od "nesimo jih vun"! k zamolku ulice: diksuija o kriminalizaciji uporov in premiku k družbi nadzora

Simona Zavratnik, Iztok Šori

IZVLEČEK: V članku na primeru vstajniškega gibanja v Sloveniji (2012–2013) analizirava procese in sprožilce nastajanja, kulminiranja in ugašanja protestnih ciklov ter se pri tem osredotočava na njihove lokalno-globalne specifike ter strategije deligitimizacije protestov in pasiviziranja jeznih ljudskih množic. Analiza temelji na intervjujih in fokusnih skupinah s predstavniki in predstavnicami večine vstajniških gibanj v Sloveniji. Ugotavljava, da vstaje v slovenskem prostoru pomenijo prelomni trenutek prehoda v vse izrazitejšo družbo nadzora, ki se kaže skozi kriminalizacijo protestov in v širšem smislu vsakdanjega življenja, drsenjem v policijsko državo in spreminjanjem kodov za organizacijo« protestov.

KLJUČNE BESEDE: vstaje, represija, kriminalizacija, družbena gibanja, neoliberalne politike, Maribor, Ljubljana

>> Preberite celotno besedilo

Dinamika in duh vstajništva - klasifikacija in nasprotja med protestnimi skupinami v Sloveniji

Marko Ribać

IZVLEČEK: V članku avtor pokaže, kako v času množičnih protestov oz. vstaj med decembrom 2012 in aprilom 2013 v Sloveniji ne moremo govoriti o enotni ali homogeni civilni družbi niti o poenotenem vstajniškem gibanju. Kvalitativna metodologija poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin, ki jo je uporabil, ko je analiziral obdobje vstaj, mu omogoča prepoznati konflikte, antagonizme in raznolikost medsebojnih odnosov med skupinami. Članek zato
predvsem klasificira vstajniške skupine in definira razlike med njimi. Različne frakcije, iniciative in gibanja so zato razdeljene v tri večje razrede: skupine novih družbenih gibanj prvega in drugega vala, ki jih konceptualizira s pomočjo Offejeve teorije novih družbenih gibanj, ter skupino antisistemskih gibanj, ki jih konceptualizira s pomočjo avtorjev svetovno-sistemske analize.

KLJUČNE BESEDE: : vstaje, nova družbena gibanja, antisistemska gibanja, konflikti, anarhistične metode organiziranja.

>> Prenesite celotno besedilo

Emancipatorni potencial gibanj v vstajah v Sloveniji 2012-2013

Lana Zdravković

IZVLEČEK: Prispevek premišljuje emancipatorni potencial gibanj v vstajah 2012–2013, najbolj silovitih v zgodovini samostojne Slovenije. Ne glede na njihovo organizacijsko obliko (iniciativa, kolektiv, neformalno združenje, društvo, zavod, politična stranka …), čas nastanka ali številčnost je v središču predvsem njihovo razumevanje politike in potencial za razvoj strategij za politično delovanje. Pri tem avtorica izhajam iz temeljnega aksioma, da resen premislek o politiki nujno vključuje premislek o temeljni radikalni enakosti med ljudmi, to je politiki emancipacije, ki ji je inherentna egalitarna norma. Analiza temelji na intervjujih s sogovorniki iz 19 gibanj, aktivnih v času vstaj, in pokaže na nasprotja, ki so se vzpostavila med gibanji znotraj paradigme »možnega«, kjer je politika razumljena kot vladavina, in tista na področju »nemožnega«, to je izumljanja prostorov politike, ki bi temeljili na radikalni enakosti onkraj boja za oblast.

KLJUČNE BESEDE:  emancipacija, vstaje, politična organizacija, politično delovanje, možnost nemožnega, an arche

>> Preberite celotno besedilo

Mrežno povezovanje družbenih gibanj in (ne)možnosti emancipatornega komuniciranja

Peter Sekloča, Mojca Pajnik

IZVLEČEK: Avtor in avtorica predstavita različne oblike delovanj družbenih gibanj in diskutirata skupne točke, na katerih gibanja gradijo svojo pozicijo do oblasti in medijev, ter odpreta vprašanja, kako domnevno demokratična mrežna struktura gibanj lahko gradi koalicijo za soočenje z dominantno močjo (oblasti in medijev). Možnost ohranjanja heterogenosti pozicij in identitet članstva je tematizirano skozi razlikovanje med »kolektivnim« in »povezo-
valnim delovanjem«, kot ga konceptualizira sodobna teorija digitalnega državljanstva kot aktivizma in kateremu temelj predstavlja mrežna družba. V ospredju je preverjanje teze, da nekatere specifike povezovalnega delovanja, ki se formirajo na križišču komunikacijskih in organizacijskih praks, krepijo emancipacijo gibanj ter njihov potencial za kreiranje nove politike in novih, vzporednih načinov menjave.

KLJUČNE BESEDE: družbena gibanja, mrežna politika, rizomatičnost, digitalni mediji, vstaje v Sloveniji 2012–13.

>> Prenesite celotno besedilo

Mednarodna historična sociologija kapitalistične modernosti: metodološki internalizem in evropocentrizem v "političnem marksizmu"

Tibor Rutar

IZVLEČEK: Projekt mednarodne historične sociologije – sinteze historične sociologije in mednarodnih odnosov –, ki je v pospešenem teku zadnji dve desetletji, je nastal iz analitične potrebe po dvojem: po izogibu sociološkemu redukcionizmu (»metodološkemu internalizmu«) in mednarodnemu redukcionizmu (»metodološkemu eksternalizmu«) ter po izogibu evropocentrizmu. V prispevku bomo ugotavljali, kaj so odlike in pasti tega projekta, tako da bomo kritično  ocenili nekatere ključne teoretske in empirične teze, ki se pojavljajo v nedavno objavljeni literaturi; posebej podrobno se bomo lotili uspešnice How the West Came to Rule, ki je paradigmatski primer tega projekta. Pokazali bomo, da se pri teoretiziranju vznika in širitve kapitalistične modernosti paradigma »političnega marksizma« izogne metodološkemu internalizmu in evropocentrizmu, medtem ko razvpita alternativna paradigma »neenakomernega in kombiniranega razvoja« k tej teoretizaciji ne doda razlagalnih novosti in je v nekaterih vidikih celo manj ustrezna.

KLJUČNE BESEDE: : historična sociologija, mednarodni odnosi, politični marksizem, neenakomeren in kombiniran razvoj, kapitalistična modernost

>> Preberite celotno besedilo

A Touchy Subject: The Tactile Metaphor Of Touch

Mirt Komel

ABSTRACT: The article proposes an interpretation of metaphors and metaphoric discourse through the perspective of touch. The article first deals with metaphors of touch in the history of western philosophy (especially traditional metaphysics from Plato to Hegel) in order to produce an operative category of touch that will allow, in the second step, to grasp the tactile quality of the metaphors. If metaphors are usually (rhetorics, politics, literature) regarded as a specific form of language able to not only touch the subject matter in the most suitable way but also touch on the target subject (listener/reader), then it is precisely because there is a certain haptic quality involved in language itself, discernible especially in the discourse of those who know how to best exploit metaphors in their endeavours.

KEY WORDS: Touch, Tactility, Metaphor, Linguistics, Philosophy

>> Prenesite celotno besedilo