Družboslovne razprave 81 (XXXII)

Exhibiting Yugoslavia

Milica Popović

ABSTRACT: By using memory theory, critical discourse and multimodal analysis, the article examines the narratives of the exhibition “Yugoslavia: From the Beginning to the End” held at the Museum of Yugoslav History in Belgrade in order to identify and analyze the Museum’s discourse in the post-Yugoslav transitional context of the Republic of Serbia. The article tries to demystify the hidden text on Yugoslavia in the exhibition’s catalog and on the Museum’s website. Within the complex context of public narratives on Yugoslav history, and of the position of the Museum as a public institution, the exhibition shows strong convergence with revisionist hegemonic narratives, whilst simultaneously creating a dialogue with counter-memory and nostalgic narratives and thus opening its space up for further conversations on the Yugoslav collective memory.

KEY WORDS: Museum of Yugoslav History, post-Yugoslav narratives, exhibition discourses, collective memory, representations of the past

>> Prenesite celotno besedilo

Sexuality detained: The narratives of sexuality under detention in Angelina Jolie's "In the Land of Blood and Honey"

Nena Močnik

ABSTRACT: Existing scholarship has generally omitted the essential theoretical angle and interest in non-violent sex and women’s sexual power and desires in times of war have largely been ignored and excluded from the dominant narrative. The following paper uses narrative analysis based on Angelina Jolie’s “In the Land of Blood and Honey” as a source for debating these under-addressed positions and the rejection of her narrative among the general audiences and professional communities. By studying consensual sexuality under detention, the author wants to shatter the common consideration where sex in war equals rape and abuse and therefore aims to open an understanding of sexuality in war beyond those narratives.

KEY WORDS:  sexuality, narratives, docu-art, In the Land of Blood and Honey

>> Prenesite celotno besedilo

Simblno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru

Nina Perger

IZVLEČEK: Prispevek analizira moškosrediščnost in cisnormativnost v jeziku s poudarkom na pomenu rabe tovrstnih lingvističnih praks v okviru visokošolskega prostora, obremenjenega s simbolno močjo, izhajajočo iz avtoriziranosti visokošolskega prostora za produkcijo ekspertnega diskurza, ki omogoča in krepi značaj formaliziranosti cisnormativnega in moškosrediščnega lingvističnega koda, s tem pa reproducira družbena asimetrična raz-merja moči med spoli. Prispevek vključuje ugotovitve raziskave, ki se je osredotočala na raziskovanje percepcije seksizma v visokošolskem prostoru, pri čemer je predstavljen del ugotovitev, ki se nanašajo na prisotnost seksizma v jeziku. V zaključnem delu so analizirane lingvistične prakse uporov proti cisnormativnosti in moškosrediščnosti v jeziku, ki sta lahko učinkovito preseženi z rabo podčrtaja.

KEY WORDS: simbolno nasilje, spolno zaznamovanje, avtorizirani govor, cisnormativnost, moškosrediščnost

>> Prenesite celotno besedilo

Med svobodo izražanja in sovražnim govorom: dilematična razmerja

Milica Popović

IZVLEČEK: Tako zgodovinsko kakor tudi konceptualno je svoboda izražanja ena izmed osnovnih državljanskih svoboščin, ki jo povezujemo s sodobnim pojmovanjem državljanstva, kakor tudi eno najpomembnejših načel demokratične družbe. Članek identificira različne funkcije, ki jih povezujemo s svobodo izražanja, in predstavi z njo povezane osnovne interese. Sledi analiza omejitev oz. mej svobode izražanja in s tem povezana problematika sovražnega
govora ter predstavitev nekaterih razsežnosti pravne podlage obravnave sovražnega govora. Razprava se ukvarja z vprašanjem, zakaj sovražni govor predstavlja mejo svobodi izražanja, nato pa je predstavljen predlog uporabe konceptualne analize pri prepoznavanju in definiranju sovražnega govora. V sklepnem delu so predstavljeni nekateri temeljnih ugovorov zoper svobodo izražanja in sovražni govor.

KLJUČNE BESEDE: svoboda izražanja, sovražni govor, meje svobode izražanja

>> Prenesite celotno besedilo

Ranljivost na podnebne spremembe in participacija

Ivo Švigelj

IZVLEČEK: Pričujoča študija poizkuša ugotoviti, ali lahko med dejavnike ranljivosti na podnebne spremembe štejemo tudi participacijo. Teza članka se glasi: kakovost participacije vpliva na ranljivost na podnebne spremembe. Za preverjanje teze je opredeljena ranljivost na podnebne spremembe in operacionalizirana kakovost participacije s pomočjo petih najpomembnejših dimenzij. Ta model je nato preverjen na odločevalskem postopku zagotavljanja poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane z uporabo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev in analizo pisnih komunikacijskih virov. Ugotovljene so pomembne pomanjkljivosti v upoštevanju vseh petih najpomembnejših opredeljenih dimenzij participacije, zaradi česar je mogoče sklepati, da je nizka kakovost participacije omogočila ohranjanje visoke ranljivosti.

KLJUČNE BESEDE: ranljivost, podnebne spremembe, participacija, poplavna varnost

>> Prenesite celotno besedilo