Družboslovne razprave 8 (VI)
Izvor in razvoj socialne politike
Veljko Rus
IZVLEČEK: Pričujoči tekst obravnava deterministično in voluntaristično tezo o izvorusocialne politike: po deterministični je socialna politika pogojena z industrializacijo in urbanizacijo oziroma z industrijskimi in urbanimi riziki, ki sta jih ta dvaprocesa generirala v zadnjih dveh stoletjih. Voluntaristična teza meni, da je razvoj socialne politike pogojen predvsem z vrednostno orientacijo dominantnih političnih elit in ne z družbenoekonomskim razvojem industrijskih družb . Avtor meni, da za zgodnje industrijske družbe bolj velja deterministična teza, za pozne pa voluntaristična.Zgodovinski oris, ki sledi tem razmišljanjem, skuša ponazoriti zgornje tri teze, poleg tega pa želi opozoriti tudi na tiste zgodovinske značilnosti v razvojusocialnih politik, ki so aktualne za sedanji jugoslovanski in slovenski prostor: na merkantilistične teze o produktivnem zaposlovanju, na kontaminacijo socialnih potreb s političnimi cilji, na poskuse getoizacije marginalnih skupin, na substitucijo ekonomskih procesov alokacije s socialnimi ukrepi (re)distribucije itd
KLJUČNE BESEDE: socialna politika, deterministične teze, voluntaristične teze, zgodovinski oris
>> Prenesite celotno besedilo
Moč in nemoč socioloških teorij socialne politike - pogled na teorije iz zornega kota empirije
Zinka Kolarič
IZVLEČEK: V članku so predstavljene hipoteze o različnih družbenih pogojih oz determinantah izoblikovanja in širjenja »moderne socialne politike« kot jih ponujajov šestdesetih letih nastale sociološke teorije socialne politike . Empirična verifikacija teh hipotez je pokazala, da je bilo izoblikovanje in širjenje »moderne socialne politike« v Zahodni Evropi dosti močneje determinirano iz razmerij močimed različnimi političnimi akterji izhajajočim »političnim pritiskoma kot pa z »objektivnim pritiskom«, ki je izhajal iz procesa (kapitalistične) industrializacije in urbanizacije.
KLJUČNE BESEDE: sociološke teorije socialne politike, socialno-zavarovalni sistemi, stopnja (kapitalistične) industrializacije in urbanizacije, stopnja demokratizacije, legitimizacijske potrebe vladajočih elit
>> Prenesite celotno besedilo
Pluralni sistem blaginje - evolucija ali prelom razvojne paradigme družbenih dejavnosti
Ivan Svetlik
IZVLEČEK: Dosedanji razvoj družbenih dejavnosti se kaže predvsem kot razvoj družbenih služb znotraj državnega sektorja, ki so se pogosto razraščale na račun druž benih dejavnosti zasebne, prostovoljne in neformalne narave . Zato je tudi krizadružbenih dejavnosti predvsem kriza javnih služb . Pluralizem blaginje opozarjana pomen neformalnega, volunterskega, komercialnega in znotraj le-tega korpo-racijskega sektorja. Te bi morali obravnavati enako resno kot javni sektor. Pritem pa nastane vprašanje, ali bo država te sektorje poskušala spraviti v svoj okvir in kontrolo ali pa bodo lahko zaživeli kot relativno avtonomne in na civilno družbo vezane oblike za zagotavljanje storitev
KLJUČNE BESEDE: družbene dejavnost, pluralizem blaginje, javne službe
>> Prenesite celotno besedilo
Socialna država v Zvezni Republiki Nemčiji - potreba po reformi in reformski koncepti
Thomas Olk
IZVLEČEK: vtor v svojem prispevku utemeljuje potrebo po inovacijah v sistemu socialnega varstva in socialne politike . Posebej obravnava probleme, ki izhajajo iz demografskih premikov v starostni sestavi populacije in s tem povezanim rastočim številom upokojencev in zmanjšanim številom (mlajših) zaposlenih . Loteva
se tudi novih fleksibilnih oblik delovnega statusa (delo s skrajšanim delovnim časom, delo na domu, itd.) in njihovih posledic za socialno varnost. V tej zvezi se
avtor ogreva za koncept osnovnega socialnega varstva, odklanja pa zamisel o zagotovljenem minimalnem dohodku ne glede na zaposlitev
KLJUČNE BESEDE: socialna država, (osnovno) socialno varstvo, skupine za samopomoč,starostna revščina
>> Prenesite celotno besedilo
Problem prioritete sprememb - državna uprava
Eugen Pusić
IZVLEČEK: Avtor v svojem članku razvije tezo, da je potrebno čim prej zaustaviti retrogradni razvoj v Jugoslaviji. Pri tem pa naj ne bi izhajali iz nekih novih »končnih« ciljev, ki bi vodili v radikalno spreminjanje institucionalnega sistema . Obstoječe družbene institucije kot so družbena lastnina, delegatski sistem, komunalni sistem in Zveza komunistov naj bi spreminjali po načelu »marginalnega reformizma«. Prav tako pa naj ne bi radikalno posegali v državno upravo. Predvsem bi jo morali depolitizirati, profesionalizirati in informatizirati. To velja enako za vojsko in policijo kot za javne službe na področju družbenih dejavno-
sti.
KLJUČNE BESEDE: državna uprava, razvoj, Jugoslavija, spreminjanje institucionalnega sistema
>> Prenesite celotno besedilo
Distributivna pravičnost : normativna pričakovanja v slovenski populaciji
Vojko Antončič
IZVLEČEK: Prikazujemo rezultate empirične analize, ki razkriva, kako so v slovensk populaciji evalvirane ekonomske nagrade. Ugotoviti poskušamo: (1) Ali imamoopraviti z anomijo? (2) Ali evalviranje osebnih dohodkov temelji na kaki jasni referenčni strukturi? (3) Ali obstaja univerzalistična referenčna struktura ali jebolj verjetno, da obstaja več partikularističnih referenčnih struktur? (4) Ali se v referenčnih strukturah kaže učinkovanje egalitarnega sindroma? Da bi dognali,
kaj od tega je najbolj verjetno, uporabljamo nekaj podatkov iz anket ), Slovensko javno mnenje«, ki so bile izvedene v letih 1968, 1972, 1978, 1982 in 1986
KLJUČNE BESEDE: distributivna pravičnost, statusna veljava, referenčna struktura, egalitarni sindrom, anomija, slovensko javno mnenje
>> Prenesite celotno besedilo
Enakost in pravičnost
Veljko Rus
IZVLEČEK: Prispevek obravnava odnos med enakostjo in pravičnostjo in pri tem opozarja na negativne posledice, ki izvirajo iz ločenega obravnavanja ene ali drugekategorije: na egalitarni sindrom, na nekvalificirani egalitarizem, na formalizirano pojmovanje pravičnosti itd. V drugem delu obravnava koeksistenco različnih vrst pravičnosti v jugoslovanski družbi in kritično osvetljuje Horvatov koncept pravične socialistične družbe z vidika Rawlsove teorije pravičnosti.
KLJUČNE BESEDE: enakost, pravičnost, nepravična enakost, pravična neenakost
>> Prenesite celotno besedilo
Družinska in prebivalstvena politika: shajanja in razhajanja
Katja Boh
IZVLEČEK: V prispevku so podčrtane nekatere značilnosti prebivalstvene in družinske politike ter odnosa med njima. Posebej so obravnavane težave, ki nastajajo pri opredeljevanju obeh politik zaradi njune obsežnosti, kompleksnosti in preplete-nosti z drugimi politikami in zaradi pomanjkanja zanesljivih meril pri določanju prebivalstvenega optimuma. Optimum se v praksi določa glede na trenutni položaj in razporeditev politične moči.Avtorica osredinja svojo argumentacijo okrog naslednjih tez:a) Prebivalstvena politika se udejanja prek ukrepov družinske politike, vendar sta cilja obeh različna, pogosto celo divergentna.b) Prebivalstvena politika ne more biti uspešna, ker zastopa kolektivistične interese, ki z individualnimi in družinskimi niso vedno usklajeni.
c) Spreminjanje rodnostnega vedenja je večinoma posledica splošnegadružbenega razvoja in ne prebivalstvenih ukrepov
KLJUČNE BESEDE: družina, družinska politika, prebivalstvena politika, rodnost
>> Prenesite celotno besedilo
Skrite (politične) tendence družinske socializacije: avtoritarni in antiavtoritarni primer
Vesna V. Godina
IZVLEČEK: Avtorica skuša predstaviti sodobna teoretična protislovja glede problema skritih političnih tendenc in, nenamernih političnih vsebin avtoritarne in antiav-toritarne družinske socializacije. Skladno s tradicionalnim razumevanjem tega problema je bila implicitna avtoritarna vsebina družinske socializacije razumljena kot vzrok za oblikovanje avtoritarne osebnostne strukture. Danes pa je to stališče nujno treba izprašati, kajti antiavtoritarna družinska socializacija ni teme-ljila na osvobajanju od avtoritete, temveč na odsotnosti tovrstne osvoboditve. V tej luči so predstavljeni primeri sodobne antiavtoritarne ameriške narcisistične socializacije, antiavtoritarne socializacije v komunah in v kibucih. Sklep teksta je, da antiavtoritarna družinska socializacija proizvaja nov tip avtoritarne osebnosti.
KLJUČNE BESEDE: socializacijska teorija, družinska socializacija, politična socializacija,avtoritarna in antiavtoritarna družinska socializacija, C . Lasch, komu-
ne, kibutzi
>> Prenesite celotno besedilo
Novosti na področju skrbi za ostarele
Ivan Svetlik
IZVLEČEK: Sodobne družbe se vse bolj starajo: Tretje življenjsko obdobje je razpadlo na dva dela, na aktivno starost in na rastočo odvisnost. Aktivna starost bi moralapredstavljati obdobje samoorganizacije ostarelih, z naraščajočo odvisnostjo pa bi se morala spoprijemati socialna politika. V sistemih socialne varnosti velja opozoriti na minimalne pokojnine za vse državljane, neodvisno od njihovega dlovnega statusa in na zasebne programe pokojninskega zavarovanja. Pomanjkljivosti internatskega varstva v domovih odpravljajo z varstvom na domu. Pri tem s pridom uporabljajo sodobna komunikacijska sredstva, kot so telefon, tele-vizija, pošta, posebne radijske zveze in podobna. Finančno spodbujajo ureditevprostorov za ostarele doma ter neformalno ali voluntersko pomoč sosedov alisorodnikov. Za organizacijo raznovrstnih oblik pomoči na domu skrbijo poseb-ne strokovne službe
KLJUČNE BESEDE: ostareli, samoorganizacija, socialna varnost, pokojnine, oblike pomoči ostarelimo
>> Prenesite celotno besedilo
Socialno varstvo starostnikov v Jugoslaviji
Ida Hojnik-Zupanc, Miroslav Ružica
IZVLEČEK: Članek obravnava sistem socialnega varstva starostnikov s treh zornih kotov: razporejanje materialnih sredstev v sistemu pokojninskega in invalidske-ga zavarovanja, institucionalno varstvo starostnikov ter socialne inovacije na področju starostnega varstva. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je normativo enotno opredeljen za celo Jugoslavijo (razlike med republikami obstajajo le pri nekaterih posameznostih). Večje razlike so v institucionalnem
varstvu, kjer ima Slovenija veliko prednost tako v kakovosti storitev kot tudi v zmogljivosti (v Sloveniji je 36,8 % vseh domov v Jugoslaviji).
Najbolj zanimaiv vidik, ki ga članek obravnava, pa so socialne inovacije na področju starostnega varstva, kot so npr . različni programi karitativne pomoči,
vaške hiše oz gospodinjstva, izobraževalni programi za starostnike, svetovanje za upokojence). Večina teh inovacij je predvsem eksperimentalne narave, ne-
katere pa so že tako organizacijsko utečene, da jih lahko že opredelimo kot stalne programe v sistemu socialnega varstva starostnikov.
KLJUČNE BESEDE: starostniki, socialne inovacije, institucionalno varstvo
>> Prenesite celotno besedilo
Politika prostega časa
Nevenka Černigoj-Sadar
IZVLEČEK: Članek obravnava protislovja politike prostega časa in značilnosti različnih usmeritev v politikah prostega časa . Razvoj politike prostega časa v Evropi jepovezan s spremembami v pojmovanju prostega časa, aktualnimi problemi posameznih držav in stopnjo ozaveščenosti o pomenu kakovosti življenja. Usmeritve v politiki prostega časa se razlikujejo v ciljih, ki jih želijo doseči ter stopnji povezanosti z drugimi področji socialne in gospodarske politike . Odnos med javnim, zasebnim in prostovoljnim sektorjem je dokaj spremenljiv, vsebinski kriteriji razmejevanja pa so ohlapni. Javni sektor je postavljen v ospredje pri poskusih odpravljanja napak neuspelih programov socialne politike na dru-gih področjih življenja, zasebni sektor pa v primeru pomanjkanja finančnih virov in razširitve obsega in vsebine ponudbe. V članku so podani nekateri elementi za evalvacijo politike prostega časa
KLJUČNE BESEDE: prosti čas, socialna politika, kvaliteta življenja, socialni problemi
>> Prenesite celotno besedilo
Nacionalno vprašanje v dobi (post)moderne
Peter Klinar
IZVLEČEK: Avtor v tezah razglablja o spremembah medetničnih odnosov v (post)moder-nih družbah. Pri teras izhaja od omejevanja procesov etnične stratifikacije, ki bodo povzročili omejevanje pomena količinskih kriterijev, prispevali k večji skladnosti med sistemsko in socialno integracijo ter k večji statusni skladnosti, pa k transformaciji nacionalizmov in k upadanju disjunktivnih medetničnih odnosov. Hkrati je mogoče pričakovati povečan povezovalni pomen etničnosti in etničnih referenčnih tvorb, s širjenjem in poglabljanjem razvitejšega etničnega pluralizma, adaptacije ter integrativnih konfliktov, kar ne more biti brez učin-kov na splošnost vertikalne socialne mobilnosti Ko sooči spremembe medetničnih odnosov v (post)modernih družbah z dogajanji v medetničnih odnosih v Jugoslaviji, ugotavlja, da različna razvitost Jugoslavije vpliva na bolj ali manj za-poznelo transformacijo medetničnih odnosov v smeri proti (post)modernim družbam.
KLJUČNE BESEDE: (post)moderne družbe, medetnični odnosi, etnični pluralizem, etničnastratifikacija, narodi, nacije, jugoslovanski medetnični odnosi
>> Prenesite celotno besedilo
Sociološka teorija in problem pravičnosti na zahodu: k pojasnjevanju dojemanja distributivne pravičnosti
Wil Arts
IZVLEČEK: Povzetek ni na voljo.
>> Prenesite celotno besedilo
Premiki v pluralizmu blaginje - uvod v nov prijem pri preučevanju transformacij v politiki blaginje in socialni politiki
Adalbert Evers
IZVLEČEK: Povzetek ni na voljo.