Družboslovne razprave 77 (XXX)

The crumbling or strengthening of social capital? The economic crisis’ impact on social networks and interpersonal trust in Slovenia

Hajdeja Iglič

ABSTRACT: The economic crisis is bringing uncertainty, change, worries and distress into the everyday lives of people, which has an effect on the level and form of social capital. The literature offers two opposing arguments regarding the impact of shocks and material uncertainty on social capital. The first one emphasises the instrumental nature of interpersonal relations and claims that the increased need for mutual help and support that arises during crisis periods strengthens social networks. In contrast, the second argument brings forward the problem of a social networks overload, which threatens to break them up during crises. More importantly, interpersonal dependence can lead to the closing off of social responsibility and solidarity into narrow family networks, thus reducing social capital among social groups and in society in general. In this paper, we empirically confront these two arguments in the context of the econo- mic crisis of 2008 in Slovenia. We compare the characteristics of social networks and interpersonal trust before the crisis with those measured several years after it began.

KEY WORDS: social capital, social networks, trust, economic crisis, welfare state

>> Prenesite celotno besedilo

Lokalne skupnosti in skupnostna skrb na področju duševnega zdravja: perspektiva upravnih subjektov, izvajalcev in uporabnikov

Vesna Zupančič, Doroteja Kuhar, Majda Pahor

IZVLEČEK: Članek osvetljuje vlogo lokalne skupnosti pri razvoju skupnostne skrbi na področju duševnega zdravja, kot jo vidijo tri skupine deležnikov: občinski uslužbenci (uslužbenci lokalnih skupnosti/upravnih subjektov), izvajalci v mreži programov in storitev za duševno zdravje ter uporabniki teh storitev. Gre za presečno študijo primera zdravstvene regije Novo mesto s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, s cilji oceniti sedanje stanje skrbi in ugotoviti, ali obstajajo razlike v razumevanju vloge lokalnih skupnosti pri razvoju skupnostne skrbi za duševno zdravje. Ugotovitve raziskave nakazujejo nekatere priložnosti za izboljšanje procesov skupnostne skrbi

KLJUČNE BESEDE: duševno zdravje, skupnostna skrb, lokalna skupnost/upravni subjekt, izvajalci skupnostne skrbi, uporabniki skupnostne skrbi.

>> Prenesite celotno besedilo

Neenakosti starih ljudi v sodobnih zahodnih družbah kot predmet socialne gerontologije

Katarina Štebe

IZVLEČEK: Članek predstavlja dosedanja teoretiziranja družbenih vidikov staranja socialne gerontologije in pomen najnovejšega spoznavnega težišča, raznovrstnosti staranja, za razumevanje neenakosti starih ljudi. v pregledu literature vrednotimo razumevanje raznolikosti starih ljudi različnih družboslovnih intelektualnih tradicij z vidika družbene neenakosti v modernih državah blaginje, ki so na izzive staranja prebivalstva v zadnjem obdobju začele odgovarjati s politiko aktivnega staranja. kritika te politike je pojasnjevanje makroravni izkušnje staranja kritične struje, saj izpostavlja, da so različnosti starih ljudi vezane na vprašanja družbene pravičnosti. Ugotavljamo, da kritična struja v postindustrijskih zahodnih družbah staranja 21. stoletja s svojimi teoretiziranji prispeva k temu,da zaloga vednosti gerontologije prispeva h krepitvi moči te družbene skupine in bolj kakovostni starosti vseh, tudi marginalnih družbenih skupin.

KLJUČNE BESEDE: teoretiziranje družbenih vidikov staranja, družbena neenakost, moderna država blaginje, aktivno staranje, kakovostna starost.

>> Prenesite celotno besedilo

Med queer teorijami, queer politikami in gejevsko-lezbičnimi gibanji

Nina Perger

IZVLEČEK: Namen prispevka je analizirati queer politike in njihova teoretska izhodišča, queer teorije, in jih primerjati z identitetnimi politikami gejevsko-lezbičnih gibanj. Queer politike in queer teorije namreč opozarjajo na izključevalsko logiko identitetnih politik, saj slednje vključujejo le tiste subjekte, ki ustrezajo kriterijem specifičnih identitetnih kategorij. Queer disidentitete tovrstnim ekskluzivnim identitetnim kategorijam in konceptom (hetero- in homo-) normativnosti nasprotujejo in se postavljajo izven zamejujočih binarizmov v polju spola in seksualnega, svoje boje pa osnujejo na podlagi interesnega, ne identitetnega, združevanja. Queer politike in queer teorije s tem ponujajo upravičeno kritiko gejevsko-lezbičnih gibanj in vzpostavljajo alternative, koalicijske politike.

KLJUČNE BESEDE: queer teorije, queer politike, queer disidentiteta, gejevsko-lezbična gibanja.

>> Prenesite celotno besedilo