Družboslovne razprave 72 (XXIX)

Mulieris dignitatem in božja previdnost

Maca Jogan

IZVLEČEK: Avtorica obravnava ključne značilnosti religijskega oblikovanja identitete in družbene vloge žensk v katoliški cerkvi s ciljem, razkriti vsebnost mizoginije v uradnih razlagah cerkve, ovrednotiti njene odzive na širše emancipativne procese ter odgovoriti na vprašanje, ali katoliški feminizem pomeni radikalni prelom v upravljanju »drugega spola«. Na podlagi vsebinske analize pomembnih pokoncilskih dokumentov ugotavlja, da se v razlagah ohranjajo ključne mizogine androcentrične značilnosti. Cerkev sicer obravnava teme o večji enakosti spolov, vendar odločno zavrača tiste pristope, ki vključujejo strukturne spremembe in zagovarja »novi«, »katoliški feminizem«; ta pa je skladen z njenim redukcionističnim pojmovanjem ženske kot podrejene pomočnice moškemu. Cerkev sama ostaja dosledno moško gospodovana ustanova, vendar so se širše družbene možnosti za žensko samostojnost v zadnjih desetletjih povečale, s čimer se je tudi zmanjšala prisilnost »božjega načrta« v upravljanju žensk.

KLJUČNE BESEDE: androcentrizem, katoliška cerkev, katoliški feminizem, mizoginija, nova evangelizacija, žensko dostojanstvo

>> Prenesite celotno besedilo

Trust in social actors and attitudes towards genetically modified organisms in Slovenia

Mitja Hafner Fink, Jožica Čehovin Zajc, Karmen Erjavec, Samo Uhan

IZVLEČEK: This article tries to fulfil the research gap left by the fact that no study to date has examined how trust in social actors affects attitudes towards genetically modified organisms (GMOs). Therefore, two key hypotheses were posited: a) trust in social actors is a more important factor of attitudes towards GMOs than knowledge about GMOs; and b) trust in certain social actors is a more important factor than trust in other social actors. Telephone survey data of adult Slovenians were used. The analyses show that: a) general trust in social actors has a positive effect on attitudes towards GMOs; b) trust in various social actors has different effects; and c) trust in social actors has a stronger effect on attitudes towards GMOs than knowledge about GMOs.

KLJUČNE BESEDE: trust in social actors, attitude towards GMOs, knowledge, linear multiple regression, principle component analysis

>> Prenesite celotno besedilo

Odnosi med organi oblasti v slovenski lokalni samoupravi

Miro Haček, Simona Kukovič, Anja Grabner

IZVLEČEK: Prispevek analizira odnose med organi oblasti v zakonodajni (občinski svet) in izvršilni (župan, podžupan) veji oblasti v slovenskem sistemu lokalne samouprave. Pri tem v ospredje postavlja vloge župana, direktorja občinske uprave in občinskega sveta ter odnos župana do obeh slednjih organov, ki se je v zadnjih dveh desetletjih močno spremenil. Teoretično izhodišče prispevka je kategorizacija Mouritzena in Svare (2002), ki sta oblikovala idealne modele izvršilne oblasti na subnacionalni ravni oblasti ter odnose znotraj le-teh. Na podlagi dosedanjih empiričnih raziskav bomo analizirali delovanje organov izvršilne in zakonodajne veje oblasti ter njihove medsebojne odnose, pri tem pa izhajali iz predpostavke, da odnosi ne ustrezajo precej togo določenim normativnim okvirom, ampak jih v praksi pogosto presegajo.

KLJUČNE BESEDE: občina, odnosi, župan, direktor občinske uprave, občinski svet

>> Prenesite celotno besedilo

Kaj pa pop? Zgodovina in zgodovine slovenske popularne glasbe

Peter Stanković

IZVLEČEK: Ker je preučevanje slovenske popularne glasbe kot kulturne dediščine na institucionalni ravni zelo nesistematično, se različne strokovne in znanstvene obravnave različnih izvajalcev in žanrov pojavljajo kot neke vrste nadomestilo za vzpostavljen kulturni standard. Ampak kakšno podobo slovenske popularne glasbe takšno nadomestilo ustvarja? Analiza vsebine vseh slovenskih znanstvenih ali strokovnih monografij, znanstvenih ali strokovnih člankov, učbenikov ter filmskih in televizijskih dokumentarnih filmov, ki se spoprijemajo s kakšnim delom slovenske popularne glasbe, kaže, da se obravnave osredotočajo zlasti na različne robne glasbene žanre, medtem ko je večina v Sloveniji najbolj priljubljenih žanrov kritiško in teoretsko popolnoma nereflektirana.
Težava pri tem ni zgolj to, da na takšen način iz polja kritične refleksije izpada glasbeni okus večine Slovencev, pač pa da s tem odpada tudi možnost kritične obravnave različnih problematičnih vsebinskih poudarkov, ki se pojavljajo v slovenski popularni glasbi in ki v skladu s tem normalizirajo različne problematične kulturne vzorce.

KLJUČNE BESEDE: : Popularna glasba, zgodovina slovenske popularne glasbe, glasbeni žanri, kulturna dediščina, alternativna glasba.

>> Prenesite celotno besedilo

Materialni pogoji in diskurzi dediščine popularne glasbe v Sloveniji

Luka Zevnik

IZVLEČEK: Članek združuje proučevanje popularne glasbe z naglo razvijujočim se poljem študijev dediščine. Osrednje vprašanje, ki se pri tem zastavlja je kako (slovensko) popularno glasbo misliti v kategorijah dediščine na teoretski, metodološki in empirični ravni. Članek najprej zgradi konstruktivistično navdahnjen teoretsko-metodološki okvir za analizo dediščine (popularne glasbe), ki ga nato aplicira na primer Slovenije. Kljub dejstvu, da glavne uradne institucije rutinsko zbirajo določene materialne vidike dediščine popularne glasbe, diskurzivna analiza na več področjih in poglobljeni intervjuji z glasbenimi strokovnjaki in poznavalci pokažejo, da je v Sloveniji vsaj zaenkrat nemogoče govoriti o uradnem popularno-glasbenem dediščinskem diskurzu. Obstoječi
diskurzi in prakse v zvezi z dediščino popularne glasbe so večinoma namreč rezultat nevladnih organizacij in posameznih »naredi sam« zbirateljev.

KLJUČNE BESEDE: (slovenska) popularna glasba, kulturna dediščina, zgodovina popularne glasbe, kulturna politika, glasbeni arhivi

>> Prenesite celotno besedilo

European politics of survivance: Europeanization as a rite of passage

Slaviša Raković

IZVLEČEK: This paper attempts to examine Europeanization as a politics that inaugurates an imagined common sociality among imagined Europeans. It is argued that Europeanization may be viewed as a rite of passage that comes out of a social drama staged for the purpose of surpassing the flaws of the European existence, and for the sake of survivance (risk reduction). The notion of Europeanization is examined against a body of empirical (secondary) data as well as against theoretical concepts stemming from different areas of humanistic knowledge. The conclusion is that Europeanization is staged as a process of bringing about qualitative changes in politics, the economy and the social order with the aim to create and maintain the desired image of an imagined progressive Europe.

KLJUČNE BESEDE: Europeanization, performative, survivance, rite of passage, social drama

>> Prenesite celotno besedilo