Družboslovne razprave 70 (XXVIII)

Rekonstrukcija mladosti in mladine v slovenski družbi v času tranzicije

Mirjana Ule

IZVLEČEK:  V članku analiziramo spremembe v razmerju med mladimi in družbo, ki so se zgodile v obdobju tranzicije v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji. Predpostavljamo, da so mladi, ki so bili v času socializma privilegirana družbena skupina, najšibkejši člen v tranzicijskem obdobju v Sloveniji. Mladi se soočajo z vse bolj kompetitivnim izobraževalnim sistemom, vedno zahtevnejšim trgom dela in podaljšano odvisnostjo od staršev. Danes so na trgu delovne sile marginalizirani, izključeni iz glavnih tokov družbe odraslih in posledično izvorov moči. Brez svojih ekonomskih in političnih predstavnikov imajo tudi malo pravic in privilegijev ter nižji družbeni status. Te teze bomo preverjali na podlagi primerjalnih podatkov raziskav mladih v Sloveniji, ki so bile izvedene v zadnjih treh desetletjih.

KLJUČNE BESEDE: mladina, identiteta, neoliberalizem, negotovost

>> Prenesite celotno besedilo

Netolerantost v Sloveniji in Evropi: primerjalna in longitudinalna analiza

Andrej Kirbiš, Sergej Flere, Marina Tavčar Krajnc

IZVLEČEK:  V raziskavi smo, izhajajoč iz teorije postmodernizacije, preučili in primerjali netolerantnost Slovencev in Evropejcev do devetih družbenih manjšin. Analizirali smo kvantitativne podatke 44 reprezentativnih nacionalnih vzorcev v okviru Evropske raziskave vrednot in podatke Slovenskega javnega mnenja. Slovenci so v letu 2008 najvišjo netolerantnost – merjeno prek nezaželenosti skupin sosedov – izkazovali do narkomanov, pijancev in Romov. Slednji ostajajo najbolj nezaželena etnokonfesionalna skupina v Sloveniji in Evropi. Večnivojski regresijski model je pokazal, da izmed preučenih makrospremenljivk višjo netolerantnost na meddržavni ravni napoveduje le nižja družbeno-ekonomska razvitost, na individualni ravni pa izobrazba, dohodek, starost in vernost. Bivariatna analiza na slovenskem vzorcu je dala podobne rezultate. V Sloveniji so v obdobju 1992–2008 ravni netolerantnosti do manjšin z drugačnimi
življenjskimi slogi ostale na primerljivi ravni, nekoliko pa se je zmanjšala ksenofobija.

KLJUČNE BESEDE:  tolerantnost, ksenofobija, družbene manjšine, Romi

>> Prenesite celotno besedilo

Pristranosti interneta in (ne)moč spletnih občestev

Tanja Oblak Črnič, Jernej Prodnik

IZVLEČEK:  Namen prispevka je pokazati na omejitve »emancipatornih« potencialov interneta kot medija in opozoriti na svojstvene pristranosti, ki zmanjšujejo avtonomijo pri delovanju ter izbirah posameznikov na spletu. Avtorja najprej konceptualizirata kibernetski prostor kot skupek materialne infrastrukture, javnih reprezentacij in vsakodnevnih praks, kar jima omogoči, da analitično razmejita ključne ravni, prek katerih se vzpostavljajo razmerja med spletnimi akterji. V nadaljevanju prek kritike tehnološkega determinizma predstavita lasten model materialnih, vgrajenih in strukturnih pristranosti. Medtem ko materialne pristranosti izhajajo iz same tehnične infrastrukture interneta, ki temelji v mrežni strukturi in spletnih povezavah, so vgrajene pristranosti povezane z digitalnimi veščinami, homogenizacijo izbire in mehanizmi avtoritete. Pri strukturnih pristranostih igrajo ključno vlogo komodifikacija, privatizacija in koncentracija, ki se prenašajo tako na tehnično infrastrukturo samih omrežij kot na vsebine in aplikacije, ki tečejo na omenjeni materialni platformi. Avtorja članek skleneta z razmislekom o posledicah teh ugotovitev za proučevanje spletnih občinstev.

KLJUČNE BESEDE:  pristranosti in kibernetski prostor, občinstva, splet in internet, neenakosti, hierarhičnost, koncentracija moči

>> Prenesite celotno besedilo

Drafting Journalism Codes of Ethics: Reasons and Sources in Slovenia and the Netherlands

Melita Poler Kovačič, Anne-Marie Van Putten, Igor Vobič

ABSTRACT: The article reveals the reasons prompting the need for new journalism codes of ethics and the sources upon which they have been founded. Semi-structured interviews with 15 people involved in drafting journalism codes in Slovenia and the Netherlands in the last decade show that some reasons arose from specific national circumstances, while others were common. In Slovenia, foreign codes were the main source. The interviewees claimed that they paid attention to national specifics, yet could not define them. The process was brief, limited to a small group of people and lacked systematic research and wider discussions. In the Netherlands, other codes were consulted, although not copied. The process involved more discussion and reflection. These differences can be interpreted by the different levels of the professionalisation of journalism and some other characteristics of the national contexts.

KEY WORDS: journalism codes of ethics, journalism ideology, journalistic organisations, Slovenia, the Netherlands

>> Prenesite celotno besedilo

Podobe turizma - od konceptualnih dilem do dinamičnega soustvarjanja pomenov

Aleksandra Brezovec

IZVLEČEK:  Prispevek obravnava problematiko oblikovanja podob v turizmu skozi komunikacijski koncept. Podobe turizma se ustvarjajo skozi sporočila, sestavljena iz znakov in kod, ki jim šele interakcije med udeleženci v komunikaciji ustvarijo pomen. Z uporabo metode skupinskih intervjujev in projekcijske tehnike fotoelicitacije proučimo, kako sporočila in udeleženci vzajemno delujemo pri proizvajanju pomenov v turizmu. Rezultati analize kažejo, da v turizmu poleg posameznikov komunicirajo tudi družbene skupine, ki se prav s pomočjo te komunikacije utemeljujejo kot družbene skupine, pokaže pa se tudi sistemska narava notranje strukture turistične podobe

KLJUČNE BESEDE: turizem, podobe, komuniciranje, fotoelicitacija, Slovenija

>> Prenesite celotno besedilo