Družboslovne razprave 7 (VI)
Problema modernosti in modernizacije v kontekstu teoretične sociologije
Rudi Rizman
IZVLEČEK: Prispevek se ukvarja z vlogo, ki jo imata pojma modernosti in modernizacije v sociologiji. Za boljše razumevanje obeh pojmov, je avtor predstavil njune poglavitne pojmovne reference. S prepoznavanjem glavnih strukturalnih determinant procesov modernizacije, je mogoče preseči staro paradigmo modernizacije, s katero ni več mogoče razložiti novih vzorcev societalnega pluralizma. Posebej se prispevek ukvarja s problemom (in)kompatibilnosti etnične oz. nacionalne pripadnosti z nastopom (post)moderne oz modernizirane družbe. Sociološka veda nudi validne informacije in znanja o zgodovinskih epicentrih modernosti in njenih geografskih premikih. Prispevek se sklene z orisom različnih razumevanj modernosti in modernizacije v najnovejši sociološki teoriji.
KLJUČNE BESEDE: modernost, modernizacija, sociološka teorija, teoretična sociologija
>> Preberite celotno besedilo
Deformirana modernizacija - (realni) socializem med tradicijo in modernostjo
Frane Adam
IZVLEČEK: Realsocialistični sistemi so se sposobni modernizirati le v omejenem (ekstenzivnem) obsegu, zato avtor govori v tem okviru o parcialni oziroma deformirani modernizaciji. Ta tip modernizacije ni samo posledica neotradicionalističnega (nemodernega) političnega sistema, ki temelji na prevladi politike nad gospodarstvom in ostalimi sferami, temveč je tudi posledica z imperativi modernega razvoja neusklajenega kulturnega koda in tradicije. Do modernizacijskega proboja bo prej prišlo v okoljih, kjer so posamezniki in družbene skupine »psihološko« in kulturno bolj disponirani za družbene spremembe, torej tam, kjer obstaja družbena legitimnost za prehod v moderno družbo. V tem oziru pa obstajajo v Jugoslaviji precejšnje razlike.
KLJUČNE BESEDE: spontana modernizacija, kulturno-civilizacijski dejavnik, funkcionalnadiferenciacija, interpenetracija
>> Preberite celotno besedilo
Socialistična družba kot "obmoderna" družba
Ivan Bernik
IZVLEČEK: Glavna sistemska značilnost jugoslovanske (in drugih socialističnih družb) družbe je centralnost političnega sistema ali dominacija politike nad ekonomijo. Problem je v tem da politična regulacija družbe implicira minimaliziranje opcij, ki so na razpolago drugim družbenim podsistemom. To pomeni dediferenciranje ali nasilno redukcijo kompleksnosti kar se izraža v nizki funkcionalni avtonomiji in samoregulaciji družbenih podsistemov in celotnega sistema sistemskih karakteristikami so sicer navidezno integrirane, to da niso sposobne reagirati na impulze in spremembe okolja in se jim adekvatno prilagoditi. Zato so te družbe obmoderne, torej še ne moderne.
KLJUČNE BESEDE: funkcionalna diferenciacija, kompleksnost, centralnost političnega sistema, avtonomija
>> Preberite celotno besedilo
Zalom jugoslovanskih elit modernizacije
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: Sodobne jugoslovanske politične elite so odgovorne za produkcijo in implementacijo projekta o regulaciji družbenega sistema, ki pa ne ustreza družbenemu substratu in realnim procesom. Zato avtorica izhaja iz predpostavke, da je sodobna jugoslovanska kriza tudi posledica vzorcev industrializacijskega prehoda in njegovih nosilcev, ne pa samo socialistične revolucije in samoupravljanja kot mehanizma regulacije. Pomembni akterji industrializacijskega prehoda so bili zunajsistemski akterji kot prenašalci in uvajalci radikalnih industrializacijskih sprememb. Avtohtoni dominanti akterji pa so samo industrializirali tradicionalne dejavnosti Tako je jugoslovanska industrializacija pridobila vzorec dualne ekonomije, kakršen je značilen za dežele Tretjega sveta. Zato vzroka za razmeroma preprosto Zamenjavo dominantnih akterjev po letu 1945 ni mogoče iskati samo v vlogi revolucionarjev v odporniškem gibanju, temveč predvsem v skromnih resursih avtohtonih nosilcev industrializacijskega prehoda.
KLJUČNE BESEDE: industrializacijski prehod, dominantni akterji, prvi in pozni zamudniki, dualna ekonomija
>> Preberite celotno besedilo
Državno industrializirana družba kot nedokončana modernost
Miroslav Stanojević
IZVLEČEK: Opis ključnih virov oligarhične moči profesionalne uprave jugoslovanske delovne organizacije (podan v kontekstu raziskovanj distribucije moči znotraj jugoslovanskega »podjetja«) nedvoumno kaže, da je poglavitni vir te moči (obstoječi) jugoslovanski politično-institucionalni sistem. Takšen vir moči razkriva določen netržen način strukturiranja (socialnega sistema) jugoslovanske delovne organizacije ter potrjuje tezo, da je tudi jugoslovanska družba v celoti zgodovinsko strukturirana po načelu netržnega posredovanja produkcije in porabe. Znotraj tega načela strukturiranja je dosegljiva le delna modernizacija družbe. Zaradi tega je osnovno vprašanje strategije razvoja takšne (na ta način strukturirane) družbe sprememba osnovnega načela družbenega strukturiranja kot ključnega pogoja dokončanja modernosti.
KLJUČNE BESEDE: industrijska družba, delno modernizirana družba, podjetje, moč
>> Preberite celotno besedilo
Kriza industrijske moderne in novi individualizem
Mirjana Ule
IZVLEČEK: V sestavku obravnavam industrijsko moderno kot polovično in »nedokončano« moderno. V sedanji krizi moderne gre za preseganje njenih predmodernih sestavin v poindustrijski moderni. Opozarjam na nasprotje med »novim individualizmom« v poindustrijski moderni ter med standardizacijo preko trga, potrošnje, izobrazbe, medijev, odvisnosti od institucij itd. Nasprotja industrijske moderne so drastično zaostrena v socialističnih družbah. Te družbe so potencirale ekstremne industrijske moderne, a mimo razvoja civilne družbe. S tem so realizirale svojsko obliko »predmodernih« družb. Zato je zanje prehod v poindustrijsko moderno izrazito težavna in kritična doba, ki te družbe radikalno ogroža. Prav dopustitev in sproščanje novega individualizma je nujni pogoj za prevladanje socialističnih predmodernih družb.
KLJUČNE BESEDE: kriza, industrijska moderna, novi individualizem
>> Preberite celotno besedilo
Narodno vprašanje v postmodernem času
Dimitrij Rupel
IZVLEČEK: Politična kriza v Jugoslaviji in njena notranja nestabilnost je posledica soobstoja treh različnih tipov narodov in nacionalizmov: 1) predmodernih (Albanci na Kosovem); 2) modernih (Srbi); postmodernih (Slovenci, Hrvati). Za moderni tip nacionalizma je značilen ekspanzionalizem, postmoderni nacionalizem je defenziven in obramben, predmoderen tip pa je šele na poti nacionalnega prebujanja in emancipacije. Glavni konflikt v Jugoslaviji tako obstaja med modernim nacionalizmom (Srbi) na eni strani, ter predmodernim in postmodernim nacionalizmom na drugi strani Zahodna Evropa postaja postnacionalistična – nekdanji moderni nacionalni ekspanzionizem se je transformiral v zvezo enakopravnih postmodernih in postindustrijskih nacij. Rešitev za Jugoslavijo je, da dokončno postane država narodov oz. držav. Jugoslavija ni ZDA in ne more postati narod držav.
KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, postnacionalizem, internacionalizem, intelektualci
>> Preberite celotno besedilo
Ali obstaja postmoderna družbena razvojna stopnja
Johannes Berger
IZVLEČEK: Ni na voljo.
>> Preberite celotno besedilo
Ustroj in dinamika tradicije v tradicionalnih družbah
Shmuel Noah Eisenstadt
IZVLEČEK: Ni na voljo.
>> Preberite celotno besedilo
Zgodovinske tradicije, modernizacija in razvoj
Shmuel Noah Eisenstadt
IZVLEČEK: Ni na voljo.
>> Preberite celotno besedilo
Nova družbena gibanja in kontinuiteta moderne
Klaus Peter Japp
IZVLEČEK: Ni na voljo.