Družboslovne razprave 69 (XXVIII)

Je zgodovina diplomacije res prvenstveno (le) politična?

Boštjan Udovič

IZVLEČEK: V članku se avtor osredotoča na zgodovino diplomacije skozi prizmo spodbujanja mednarodne menjave med državami. Njegova teza je, da je bila diplomacija večji del svoje zgodovine pogojena z gospodarskimi interesi in da je šele v času institucionalizacije moderne mednarodne skupnosti, še posebej pa po francoski revoluciji postajala vse bolj politična. Tako je bila v zadnjih 200 letih pogosto le sredstvo za doseganje ciljev političnega državništva. Zato avtor poudarja, da moramo, če želimo diplomacijo razumeti, nanjo gledati tudi z vidika gospodarskega sodelovanja, ki je neločljivo povezano s politično aktivnostjo posameznikov, podjetij in držav

KLJUČNE BESEDE:  ekonomska in gospodarska diplomacija, francoska revolucija, konzuli, diplomati, državništvo

>> Prenesite celotno besedilo

Kulturna diplomacija in kultura v mednarodnih odnosih: študija primera slovenske zunanje politike

Jure Požgan, Ana Bojinović Fenko

IZVLEČEK: Prispevek izhaja iz predpostavke, da imajo male države močan nacionalni interes, da zaradi omejitev v njihovih materialnih zunanjepolitičnih zmogljivostih v mednarodnih odnosih za doseganje ciljev zunanje politike, tj. dobrega ugleda, prestiža in večje mednarodne prepoznavnosti, uporabljajo diplomatska in kulturna sredstva zunanje politike. Namen članka je ugotoviti, ali lahko mala država nadomesti pomanjkanje svojih zunanjepolitičnih zmogljivosti za izvajanje tradicionalne kulturne diplomacije prek sodelovanja na področju medkulturnega dialoga v okviru t. i. mešane koalicije akterjev. To raziskovalno vprašanje avtorja aplicirata na študijo primera slovenske zunanje politike. Glede na relativno pomanjkanje obstoječe literature s področja kulturne diplomacije avtorja najprej opredelita kulturo kot dejavnik zunanjepolitičnega odločanja in sredstvo zunanje politike ter kot področje sodelovanja v mednarodnih odnosih. Poleg kulturne diplomacije in medkulturnega dialoga analizo doseganja zunanjepolitičnih ciljev Republike Slovenije na področju kulture dopolnita s tretjim konceptom, in sicer z mednarodnimi odnosi v kulturi, kjer država primarno ne zasleduje zunanjepolitičnih ciljev, temveč cilje kulturne politike. Avtorja ugotovita, da lahko mala država, kot je Slovenija, pomanjkanje lastnih zunanjepolitičnih zmogljivosti za izvajanje kulturne diplomacije nadomesti s sodelovanjem na področju medkulturnega dialoga, še posebno v okviru mešane koalicije akterjev, pri čemer mora svoje zunanjepolitične cilje vplesti v vsebino medkulturnega dialoga. Ključna ovira pri boljšem delovanju in doseganju ciljev slovenske zunanje politike s kulturnimi sredstvi pa je pomanjkanje širšega političnega konsenza o tem, kaj naj bo vsebina, ki jo bo država naslavljala navzven, ter vsebinsko in organizacijsko nepregledno izvajanje kulturne diplomacije ter obeh pojavov kulture v mednarodnih odnosih.

KLJUČNE BESEDE:  kulturna diplomacija, kultura v mednarodnih odnosih, medkulturni dialog, mednarodni odnosi v kulturi, zunanja politika

>> Prenesite celotno besedilo

Okoljska diplomacija - odgovor na globalne okoljske izzive 21. stoletja?

Danijel Crnčec

IZVLEČEK: Članek obravnava koncept okoljske (in ožje podnebne) diplomacije, ki so ga države in drugi akterji v mednarodni skupnosti prevzeli kot osrednji način iskanja rešitev na zadnje čase vse bolj (medijsko) izpostavljene globalne okoljske probleme. Avtor najprej opredeli koncept ter obravnava zgodovinski in vsebinski razvoj ter osrednje značilnosti okoljske diplomacije, ki jih razčleni na podlagi študije podnebne konference v Köbenhavnu leta 2009. Sklepni del zaokrožuje obravnavo koncepta okoljske (in ožje podnebne) diplomacije kot izrazito multilateralne diplomacije, znotraj katere se je v procesu iskanja rešitev na globalne okoljske probleme uveljavila t. i. konferenčna diplomacija in tudi diplomacija na vrhu, ki ključno vlogo odigra v zaključkih globalnih okoljskih konferenc. Okoljska diplomacija je v preteklosti uspela rešiti nekaj pomembnih okoljskih vprašanj, a iskanje celovitega in sprejemljivega odgovora na globalne
podnebne spremembe se po Köbenhavnu (2009) in Cancunu (2010) nadaljuje

KLJUČNE BESEDE:  diplomacija, okoljska diplomacija, podnebna diplomacija, mednarodni odnosi, mednarodno okoljsko pravo

>> Prenesite celotno besedilo

Diplomacija virov - instrument preteklosti ali prihodnosti: primer odnosov Ruske federacije do EU

Denis Mancevič

IZVLEČEK: Ciklične energetske krize (2006–2009) so močno vplivale na spremembo do tedaj obstoječih energetskih odnosov med Rusko federacijo (RF) in Evropsko unijo (EU), pri čemer se je v EU ustalilo prevladujoče dojemanje energetske diplomacije RF kot negativnega sredstva prisile zunanje politike (ZP) RF, s katerim želi slednja dosegati prvenstveno (geo)politične cilje in izvrševati politiko divide et impera (pristop t. i. energetskega imperializma). V članku smo poskušali omenjeni prevladujoči znanstveno-strokovni in politični diskurz preseči ter z alternativnimi pristopi (predvsem s pristopom »vzajemne soodvisnosti«) analizirati osrednje determinante formiranja in izvrševanja energetske diplomacije RF. Članek potrjuje tezo, da je treba energetsko diplomacijo RF razumeti večdimenzionalno (onkraj prevladujočega (neo)realističnega pristopa), predvsem z upoštevanjem vloge in pomena ruskih energetskih transnacionalnih podjetij
(TNP) v procesu formiranja zunanje (energetske) politike RF, ki predstavlja temeljne
okvire za izvrševanje energetske diplomacije RF. Osrednji cilji energetske diplomacije RF v odnosu do EU tako niso (geo)politični, temveč predvsem gospodarski.

KLJUČNE BESEDE: energetska diplomacija, zunanja energetska politika, Ruska federacija, transnacionalna energetska podjetja, vzajemna soodvisnost

>> Prenesite celotno besedilo