Družboslovne razprave 67 (XXVII)
Misliti metodo: kvalitativna metodologija med teorijo in izkušnjo
Samo Uhan
IZVLEČEK: Cilj članka je predstaviti vplive, ki jih ima teorija poststrukturalizma na usmeritve kvalitativnih metodoloških strategij. V članku so najprej predstavljene ključne teze strukturalizma in poststrukturalističnega pristopa, vključno z obravnavo Derridajevega koncepta dekonstrukcije. V nadaljevanju so podani nekateri primeri metodoloških implikacij idej postrukturalizma za empirično raziskovanje. Prispevek v sklepnem delu ponuja konkretne predloge za oblikovanje raziskovalnih strategij, hkrati z izhodišči za njihovo kritično obravnavo.
KLJUČNE BESEDE: poststrukturalizem, refleksivna metodologija, dekonstrukcija, empirično raziskovanje
>> Prenesite celotno besedilo
»Med deklarativnimi zavezami in realnostjo«: upravljanje človeških virov na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije
Lea Pfajfar, Boštjan Udovič
IZVLEČEK: Članek proučuje kadrovsko strukturo, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) od osamosvojitve dalje. Ta tema je zanimiva zato, ker se Slovenija kot majhna država z majhnim številom usposobljenih kadrov zavzema za uveljavitev družbe znanja. Avtorja zanima, koliko MZZ vlaga v izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih. Rezultati analize vodijo do ugotovitev, da: a) MZZ premalo vlaga v kadre; b) izobraževanje in usposabljanje izhajata iz želja vsakega posameznika in se ne odvijata sistemsko; c) MZZ nima dodelanih instrumentov za spodbujanje izobraževanja, kar vodi do tega, da se ga udeležuje malo zaposlenih. Zato članek predlaga, da bi veljalo v prihodnosti premisliti o oblikovanju takšne politike, ki bi izobraževanje in usposabljanje kadrov bolj izrazito spodbujala.
KLJUČNE BESEDE: izobraževanje, usposabljanje, kakovost, diplomacija, Ministrstvo za zunanje zadeve
>> Prenesite celotno besedilo
Državljanstvo kot glagol: alterglobalistično gibanje in ideja translokalnega državljanstva
Žiga Vodovnik
IZVLEČEK: Upoštevajoč mnoštvo raziskav o alterglobalističnem gibanju (AGG), njegovi praksi in organizacijski strukturi, preseneča manko študij, ki bi obravnavale tudi njegove politične aspiracije in filozofske inspiracije. V aktualne razprave o globalnem, svetovnem in kozmopolitskem državljanstvu članek posega z rekuperacijo ideje translokalnega državljanstva, mogoče najpomembnejše inovacije AGG, ki je poskus preseganja statusa quo prek izgradnje njegove alternative od spodaj navzgor. Gre za idejo in prakso municipaliziranega državljanstva, ki se konstituira mimo države, včasih nasproti nje, vedno pa se oddaljuje od ideje nacionalnosti, pri tem pa seveda presega parohialne oblike politične skupnosti, ki ne upoštevajo ali pa celo onemogočajo globalno povezanost.
KLJUČNE BESEDE: demokracija, državljanstvo, politično članstvo, alterglobalistično gibanje, globalizacija
>> Prenesite celotno besedilo
Obdavčitev dela in zaposlenost v državah OECD in Sloveniji
Primož Dolenc, Suzana Laporšek
IZVLEČEK: Članek obravnava značilnosti obdavčitve dela in zaposlenosti v državah OECD in Sloveniji ter analizira učinek davčnega primeža na zaposlenost. Države OECD imajo progresivni davčni primež, saj le-ta narašča z višino dohodka, zaradi olajšav pa je ta nižji pri družinah z dvema otrokoma (v primerjavi s samsko osebo pri isti ravni plače). Glede na stopnje zaposlenosti in brezposelnosti lahko države OECD razvrstimo v dve skupini. Prva skupina beleži nizko stopnjo zaposlenosti in visoko stopnjo brezposelnosti ter visok davčni primež, medtem ko ima druga skupina držav obratne značilnosti. Negativni učinek davčnega primeža na zaposlenost v državah OECD je potrdila tudi panelna regresijska analiza. Slovenija sodi med države z visokim davčnim primežem, za katere je še posebej pomembno, da nadaljujejo z zniževanjem davčnega primeža.
KLJUČNE BESEDE: davčni primež, zaposlenost, ekonomska politika, OECD, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Marketinški diskurz: zgodovinski pogoji možnosti vznika marketinškega koncepta v povojnih ZDA (1945–1974)
Katja Huš
IZVLEČEK: V prispevku s foucaultovsko arheološko-genealoško konceptualizacijo diskurza analiziramo konstituiranje marketinške discipline v povojnih ZDA (1945–1974). Marketinški koncept, ki je specifičnost marketinga opredelil z idejo postavitve spoznavanja in zadovoljevanje potrošnika (njegovih potreb, želja, zahtev) na izhodišče delovanja podjetij/organizacij in se je v povojnih desetletjih vzpostavil kot temeljni teoretski koncept discipline, predstavimo kot izjavo, potrošnika pa kot njen derivat in formirani objekt marketinškega diskurza. V nadaljevanju se posvetimo vprašanju pogojev možnosti vznika marketinškega koncepta in ugotovimo, da so uveljavitev keynesianske politične ekonomije in na njej temelječa ekonomska politika države, razvoj na področju tržnega raziskovanja, rojstvo pravic potrošnikov, sprejetje obsežnega sklopa zakonodaje za zaščito potrošnikov in institucije novega vala potrošniškega gibanja temeljili na predpostavki obstoja specifične entitete potrošnika in tudi ustvarjali potrošnika kot vse pomembnejšo, vse samostojnejšo in vse naravnejšo politično-ekonomsko kategorijo in točko identifikacije ter s tem delovali kot zgodovinski pogoji možnosti, ki so odprli prostor, v katerem je lahko vzniknil marketinški koncept.
KLJUČNE BESEDE: marketing, diskurz, diskurzivni objekt, potrošnik, potrošnja