Družboslovne razprave 65 (XXVI)
Redistributivna pravičnost v slovenskem sistemu socialne varnosti: od zaslužnosti k preverjeni potrebi?
Anja Kopač-Mrak, Tatjana Rakar
IZVLEČEK: Spremenjen družbenoekonomski kontekst, predvsem spremenjena struktura trga delovne sile, procesi globalizacije, demografske spremembe in spremembe v neformalni sferi, vodijo k zaostrovanju odnosa med trgom delovne sile in sistemi socialne varnosti ter k iskanju novega ravnovesja, ki bi zagotavljalo ekonomsko učinkovitost in socialno varnost. V članku avtorici analizirata spremembe slovenske socialne politike na področju zagotavljanja socialne varnosti brezposelnim osebam v zadnjih dveh desetletjih in njene učinke v praksi. Pri tem se osredotočata na vprašanje implementirane redistributivne pravičnosti. Vpeljana načela redistributivne pravičnosti namreč določajo temeljne cilje redistribucije, njene mehanizme in institucionalne spremenljivke ter tako opredeljujejo naravo socialne politike in posledično tudi njene blaginjske izide (npr. stopnjo revščine, socialne izključenosti, socialne neenakosti).
KLJUČNE BESEDE: socialna varnost, brezposelne osebe, načela redistributivne pravičnosti
>> Prenesite celotno besedilo
Religija kot vir socialnega kapitala: prostovoljstvo, združenja, zaupanje
Igor Bahovec
IZVLEČEK: Članek se osredotoča na organizirane oblike religije kot posebne vire družbene povezanosti, civilne kulture in socialnega kapitala. V analizi je upoštevana kritična obravnava relevantne literature ter obdelava podatkov iz Evropske raziskave vrednot 1999/2000 in Evropske družboslovne raziskave 2002. Analiza kaže, da je na individualni ravni vpliv religije na socialni kapital večji pri rednih obiskovalcih nedeljskih obredov in največji pri članih z religijo povezanih prostovoljnih združenj. Po drugi strani smo pokazali, da nekatere razlike v ravni socialnega kapitala v evropskih regijah lahko povežemo z razlikami v religiozno-kulturnih tradicijah. Čeprav je v splošnem opaziti pozitiven ali nevtralen vpliv religije na socialni kapital, pa obravnavamo tudi omejitve in senčne vidike religioznega združevanja.
KLJUČNE BESEDE: socialni kapital, religija, evropske regije, civilna kultura, prostovoljne organizacije
>> Prenesite celotno besedilo
Tvoje telo – moja bolečina; Marginalne avtorefleksivne telesne tehnike in konstruiranje občutij »body art performansa«
Tomaž Krpič
IZVLEČEK: Avtor v članku s pomočjo Crossleyevega koncepta refleksivnih telesnih tehnik opredeli koncept avtorefleksivnih telesnih tehnik, in sicer kot tiste telesne tehnike, s katerimi akter učinkuje vzvratno na lastno telo z namenom, da bi telo na poseben način bodisi preoblikoval, ga ohranjal ali kako drugače tematiziral. S tem poskuša pri drugih posameznikih povzročiti določena čustva in občutke, misli ter pogosto tudi delovanje. Avtor v nadaljevanju body art performans opredeli kot družbeni, kulturni in politični pojav, kjer performer z uporabo različnih neprijetnih marginalnih avtorefleksivnih telesnih tehnik ustvari dogodek na površini lastnega telesa in pod njo, in sicer z namenom investicije (neprijetnih) čustev in občutij v telesa gledalcev. Tako lahko body art performans kot kulturni pojav služi tudi kot sredstvo javnega izražanja osebne skrbi o splošnih zadevah v družbi.
KLJUČNE BESEDE: marginalne refleksivne telesne tehnike, avtorefleksivne telesne tehnike, bolečina, čustva, body art performans, gledalci, Nick Crossley
>> Prenesite celotno besedilo
Elementi menjave daru v tržni ekonomiji
Andrej Rus
IZVLEČEK: Raziskava preverja veljavnost dihotomnega socialnoantropološkega modela menjave, ki trdi, da je tržna menjava strogo ločena od menjave daru, saj pomeni menjavanje odtujljivih, neosebnih in anonimnih predmetov brez moralnih in socialnih elementov ali obvez. V preteklih desetletjih so se marketinške metode precej spremenile, in danes pogosto vsebujejo elemente, ki posnemajo darovanje. Analiza kaže, da sodobne marketinške tehnike tržno menjavo dekomodificirajo: gradijo dolgoročne odnose med podjetjem in kupci, ustvarjajo moralne obveze, zmanjšujejo element odtujenosti in omogočajo prenos identitet. Tako v tržno menjavo vnesejo elemente darovanja.
KLJUČNE BESEDE: Mauss, dar, tržno blago, menjava, marketing
>> Prenesite celotno besedilo
Enaka obravnava žensk in moških pri zasedbi prostega delovnega mesta
Sara Slana
IZVLEČEK: Prispevek problematizira neenako obravnavo spolov pri zaposlovanju, in sicer z vidika neenakih možnosti in diskriminacije žensk pri zasedbi prostega delovnega mesta. Predstavljeni so ključne teoretične razlage in zakonodajna ureditev omenjenega področja, rezultati nacionalne akcije ozaveščanja delodajalcev ter rezultati pilotne raziskave med diplomanti in diplomantkami Fakultete za družbene vede v Ljubljani. S pilotno raziskavo smo na omenjeni populaciji želeli preveriti, ali je po njihovem mnenju dosežen namen instrumenta objave prostega delovnega mesta z oznako M/Ž, tako imenovanega zaščitnega ukrepa za zagotavljanje enake obravnave spolov pri iskanju zaposlitve, določenega v Zakonu o delovnih razmerjih.
KLJUČNE BESEDE: enakost spolov, diskriminacija, zaposlovanje, ženske