Družboslovne razprave 62 (XXV)
Medkulturni dialog v EU: med blagovno znamko in demokratično identitetno politiko
Ksenija Vidmar Horvat
IZVLEČEK: Prispevek analizira izvajanje projekta evropskega leta medkulturnega dialoga v Sloveniji. Medkulturni dialog opredeljujemo kot odločujočega za rekonstituiranje evropske družbe ter redefiniranje evropske identitete in državljanstva v globalizaciji ter ob širitvi EU. Članek vključuje analizo dogodkov, ki so bili kot prireditve evropskega leta medkulturnega dialoga organizirani v Sloveniji, ter analizo medijskega poročanja o medkulturnem dialogu v enem elektronskem in dveh tiskanih medijih. Vzorec obeh analiz vključuje obdobje slovenskega predsedovanja Svetu EU. Izhodišče raziskave je, da je bilo slovensko predsedovanje edinstvena priložnost, da Slovenija in slovenski mediji prevzamejo pobudo pri ozaveščanju slovenske ter evropske javnosti o pomenu medkulturnega dialoga za etiko medkulturnega in medetničnega sobivanja v Evropi. Teoretski okvir študije se opira na kulturno teorijo in družbeno teorijo evropeizacije. K raziskovalnemu vprašanju pristopa s konceptoma blagovne znamke in politike identitete, razpravo pa umešča v premislek o politični moči projekta medkulturnega dialoga, da demokratizira in pluralizira politike identitete ter pripadnosti v današnji Evropi.
KLJUČNE BESEDE: medkulturni dialog, slovensko predsedovanje, mediji, identiteta, EU
>> Prenesite celotno besedilo
Marginalna Evropa: Podoba Evropske unije skozi mimobežne časopisne omembe
Ana Č. Vogrinčič
IZVLEČEK: Članek temelji na izsledkih analize poročanja dveh osrednjih slovenskih časnikov, Dela in Dnevnika, o Evropski uniji, slovenskem predsedovanju Svetu Evrope in medkulturnem dialogu med januarjem in junijem 2008. Pod drobnogled jemlje tiste prispevke, ki naštete topike sicer omenjajo, vendar pa se z njimi ne ukvarjajo in so bili zato kategorizirani kot »marginalni«. A ravno taki prispevki se kažejo kot »odlagališče pomenov«, saj izrisujejo latentne predstave o skupnem evropskem prostoru. Te so sicer manj reflektirane, zato pa ne nujno tudi pomensko neučinkovite ali vrednostno nevtralne. Avtorica razločuje tipe marginalnih omemb in z orodji kritične diskurzivne analize ob izbranih primerih proučuje način njihovega pojavljanja. Skozi kvantitativni profil člankov prispevek komentira tudi razmerje med mimobežnimi in substancialnimi omembami v Delu in Dnevniku, kar razgrinja njuni različni uredniški politiki. Ugotovitve navezuje na širšo refleksijo o učinkih marginalnega: analiza med drugim kaže, da čeprav nepomembne, mimobežne navedbe o EU krepijo njeno vsakdanjo vidnost in predstavljajo relevanten prispevek k medijski podobi Evropske unije.
KLJUČNE BESEDE: marginalne časopisne omembe EU, (EU kot) referenca, znamčenje, interpelacija, nacionaliziranje EU
>> Prenesite celotno besedilo
Analiza dimenzij »globoke« integracije v poročanju treh slovenskih časnikov o zadevah EU v času predsedovanja Slovenije Svetu EU
Mitja Čepič Vogrinčič
IZVLEČEK: Z analizo vsebine poročanja o zadevah EU v treh »resnih« slovenskih dnevnih časopisih, dveh splošnih in enem gospodarskem v obdobju predsedovanja Slovenije Svetu EU analiziramo vlogo treh dimenzij »globoke« (evropske) integracije: funkcionalne, teritorialne in afiliacijske, v časopisnem diskurzu. Analiza je pokazala, da so vse tri dimenzije v javni razpravi sicer prisotne, da pa njihova diskurzivna podoba izkazuje pomembne primanjkljaje. Poročanje o zadevah EU je sicer domestificirano, v smislu obsega in prostora, hkrati pa smo skeptični glede njegove vloge pri oblikovanju Evrope kot posebne zamišljene skupnosti.
KLJUČNE BESEDE: evropska integracija, domestifikacija, analiza vsebine, predsedovanje Svetu EU, dnevni časopisi
>> Prenesite celotno besedilo
Poročanje o predsedovanju Slovenije Svetu EU v televizijski informativni oddaji Dnevnik
Marko Prpič
IZVLEČEK: V prispevku je analizirano poročanje o predsedovanju Slovenije Svetu EU v televizijski informativni oddaji Dnevnik v marcu 2008. Avtor opravi primerjavo s poročanjem v marcu 2004, to je z obdobjem, ko je Slovenija zaključevala proces priključevanja Evropski uniji, ter pokaže na podobnosti in razlike v poročanju; ugotovitve analize primerja s poročanjem konkurenčne komercialne televizije in z rezultati javnomnenjske raziskave. Kritični pristop k poročanju izpostavi pomanjkljivosti, ki jih mora javni servis odpraviti, če želi prispevati h kakovostnejšemu poročanju in preseči utečene prakse medijskega reprezentiranja »Evrope«.
KLJUČNE BESEDE: javna radiotelevizija, EU, predsedovanje, Slovenija, javnost