Družboslovne razprave 60 (XXV)
Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjavi
Kirbiš Andrej
IZVLEČEK:V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (1996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
KLJUČNE BESEDE: novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
>> Prenesite celotno besedilo
Svet kronične bolečine kot nezavedni odziv subjekta na družbeni kontekst
Andreja Vezovnik
IZVLEČEK: Prispevek nakazuje pomen ožjih in širših družbenih dejavnikov za subjektov razvoj simptoma kronične bolečine, pri čemer se osredotoča na vzroke in posledice posameznikovega doživljanja kronične bolečine. Pri iskanju vzrokov njenega nastanka sledi predvsem Freudovi psihoanalitični tezi in konceptu somatične ustrežljivosti, pri razumevanju subjektovega izkustva, odnosa do okolice, njegovega osmišljanja in interpretiranja kronične bolečine pa se naslanja na Schutzeve fenomenološke opredelitve vsakdanjega življenjskega sveta. Za razumevanje kulturnega, predvsem pa družbenega pomena bolečine so vpeljane razlage nekaterih medicinskih antropologov, predvsem Kleinmanove teze o bolečini kot odporu proti družbi. V skladu s tem se prispevek osredotoča na vpliv, ki ga na kronično bolečino lahko ima nenadna sprememba politične situacije, in opozarja na vpliv nekaterih mikrodružbenih dejavnikov, kot so težave v medosebnih odnosih. Osnovna teza prispevka je, da kronična bolečina ni le stvar telesa ali posameznih organov, temveč predvsem stvar sveta, ki se okrog nje konstituira, in sveta oz. konteksta, iz katerega lahko izhajajo simptomi. Prispevek osvetljuje nekaj dejavnikov nastanka in interpretiranja kronične bolečine, ki jih biomedicina zanemarja.
KLJUČNE BESEDE: kronična bolečina, somatična ustrežljivost, življenjski svet, subjekt, odpor
>> Prenesite celotno besedilo
Spodbujanje strpnosti v družbenopolitičnem in pravnem kontekstu Evropske unije
Anamarija Patricija Masten
IZVLEČEK: Članek z vidika političnih in pravnih dokumentov Evropske unije (EU) obravnava vprašanje, zakaj in kako se strpnost spodbuja v kontekstu EU. Ne glede na različnost definicij je strpnost vedno predstavljena kot vrlina. Analizirani so politični in pravni akti, ki v okvir standarda spoštovanja človekovih pravic vključujejo strpnost kot bistveno sestavino sodobnedružbe. Dotaknili smo se tudi vprašanja, ali ne gre pri tem zgolj za politično korektnost EU. Zlasti z vidika ukrepov v boju proti diskriminaciji se na ravni EU pojavlja svojevrsten paradoks: po eni strani se promovira strpnost, po drugi strani pa ravno ta za svoj obstoj »zahteva« ločevanje med »enimi« in »drugimi«, neenakost ali celo diskriminacijo.
KLJUČNE BESEDE: strpnost, večkulturnost, protidiskriminacijska politika, Evropska unija
>> Prenesite celotno besedilo
Spreminjajoči se diskurzi skupne kmetijske politike Evropske unije
Emil Erjavec, Karmen Erjavec
IZVLEČEK: Zaradi stalnega zanimanja za reforme kmetijske politike v Evropski uniji (EU) se postavlja vprašanje o odnosih med strukturnimi težnjami, političnimi usmeritvami in prevladujočimi diskurzi v kmetijski politiki EU. Članek podaja diskurzivno analizo reform kmetijstva v EU od novembra 2004 do konca oktobra 2007. Analiza razkriva tri diskurze skupne kmetijske politike (SKP). Neomerkantilistični diskurz temelji na proizvodnem konceptu in državno podprti paradigmi SKP. Multifunkcionalni diskurz vključuje podmeno, da kmetijstvo opravlja več funkcij in ne le prideluje hrano, temveč tudi vzdržuje podeželje, ščiti biološko raznovrstnost in prispeva k oživljanju podeželja. Neoliberalni diskurz, ki med diskurzi o SKP prevladuje, poudarja pomen globalnega trga z namenom, da bi se pospešile nadaljnje reforme in liberalizacija SKP.
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, skupna kmetijska politika, Evropska komisija za kmetijstvo in podeželje, diskurzivna analiza
>> Prenesite celotno besedilo
Mednarodne organizacije in norme varstva okolja
Zlatko Šabič, Jerneja Penca
IZVLEČEK: Namen članka je opredeliti vlogo mednarodnih organizacij kot akterjev pri razvoju normativne ureditve mednarodnega varstva okolja. Članek zagovarja tezo, da spremembe v političnem okolju vplivajo na obnašanje mednarodnih organizacij, ki se morajo znati ustrezno odzivati na okoljske probleme, te izzive sprejemati ter celo širiti svoje cilje, vse z namenom prispevati h krepitvi standardov na področju mednarodnega varstva okolja. Posledično s prevzemanjem novih nalog in/ali pristojnosti pa mednarodne organizacije de facto presegajo svoje formalne cilje, opredeljene v ustanovnem aktu, kar ima lahko pozitivne posledice za nastanek, razvoj in utrjevanje novih norm, tudi norm varstva okolja. Članek tezo ponazarja s konkretnimi primeri.
KLJUČNE BESEDE: mednarodne organizacije, norme, varstvo okolja, konstruktivizem, ekologija