Družboslovne razprave 6 (V)

Neekonomski vidiki lastništva

Veljko Rus

IZVLEČEK: Avtor obravnava nekatere neekonomske funkcije lastnine v družbah na prehodu v postkapitalizem. Stare popredmetene lastniške družbe kot tudi nove razpredmetene nelastniške družbe (jugoslovanski primer) so vzdrževale razkol med delom in lastništvom. Korekcija je mogoča le v tesni povezanosti med delom in lastnino. Reprofesionalizacija dela, do katere bo prišlo, ne bo vodila le k bolj kreativnemu in osebnemu delu, ampak tudi k bolj osebnim in zasebnim oblikam lastnine. Tem razvojnim procesom se ne bodo izginile tudi socialistične družbe. V Jugoslaviji se je družbena lastnina uresničila kot dejanska ukinitev lastnine. Ob lastnino je bila celotna populacija, oblast pa je prevzela nadzor nad celotno ekonomijo. Po mnenju avtorja je nujen proces “reprivatizacije” družbene lastnine. Samoupravljanje bi postalo mogoče šele s pluralizmom lastniških oblik Dokler so namreč proizvodna sredstva v družbeni lasti, je družba delodajalec, delavci pa imajo mezdni status. Šele s samozaposlovanjem bi bilo mogoče konstituirati samoupravljanje.

KLJUČNE BESEDE: lastnina, postkapitalizem, samoupravljanje, sinteza dela in lastnine, profesionalizacija dela in intelektualizacija kapitala, reprivatizacija družbene lastnine 

>> Preberite celotno besedilo

Poskus sociološke analize nizke rodnosti

Katja Boh

IZVLEČEK: V prispevku želim opozoriti na omejenost teorij, ki upadanje rodnosti pripisujejo enemu ali manjšemu številu dejavnikov znotraj ekonomskega ali biološkega sistema ter pomenu, ki ga imajo kvalitativni vidiki življenja na odločanje o rojstvih. Posebej je izpostavljena teorija o “medgeneracijskem pretakanju blaginje” materialnih in nematerialnih dobrin ter teorija o “optimalni” družini, ki teži k vzpostavljanju ravnotežja med “stroški” za otroka ter “koristmi”za starše. Ugotavljam, daje v vseh sodobnih razvitih družbah pretok blaginje usmerjen od staršev k otrokom in da so materialna in nematerialna vlaganja v otroka porušila ravnotežje med “stroški” in “koristmi”, kar ima za posledico zniževanje “optimalne” velikosti družine. To je razlog da se dvojice odločajo za strategije nizke rodnosti. Z dodajanjem socioloških razsežnosti in povezovanjem analize na makro-družbeni in makro-individualni-družinski ravni prispevek širi in poglablja razpravo o dejavnikih, ki vplivajo na upadanje rodnosti, in s tem tudi implicitno nakazuje vzroke za nemoč in neučinkovitost uveljavljenih ukrepov prebivalstvene politike.

>> Preberite celotno besedilo

Primerjalno raziskovanje in razvojni procesi

Zdravko Mlinar, Slavko Splichal

IZVLEČEK: V primerjalnem raziskovanju ugotavljamo vse večje razhajanje med vedno širšimi teritorialnimi okviri medsebojne odvisnosti enot’ in vztrajanjem glavnega toka družboslovnega raziskovanja na tradicionalnih teritorialnih enotah. Procesov internacionalizacije in globalizacije v družbi ne spremljajo ustrezne spremembe v teoriji, metodah, projektih in organizaciji raziskovanja.V članku so obravnavani trije aspekti te problematike: 1. kontekstualne družbene spremembe, 2. spremembe, ki zadevajo akterje raziskovalnega procesa, in 3. spremembe z vidika kognitivne strukture raziskovalnega procesa.

KLJUČNE BESEDE: primerjalno raziskovanje, globalizacija, individualizacija, metodologija

>> Preberite celotno besedilo

Članstvo v ZK kot faktor socialne mobilnosti

Duško Sekulić

IZVLEČEK: Avtor poskuša empirično testirati hipotezo, da predstavlja članstvo v ZK pomemben kanal vertikalne mobilnosti. Rezultati analize so to potrdili, posebej še vpliv članstva v ZK na mobilnost v zgornjem delu socio-profesionalne hierarhične lestvice. Vendar pa teh rezultatov ne moremo interpretirati v smislu kavzalnega odnosa v eni smeri. Ne da se namreč izključiti razlage, da rekrutirajo v ZK take ljudi, ki so (že itak) mobilni in (strokovno) sposobni.

KLJUČNE BESEDE: mobilnost, stratifikacija, družbene skupine, socioprofesionalna struktura

>> Preberite celotno besedilo

Odnos Slovencev do štirih razvojnih silnic in vrednot: do partije in države, do svobode in okolja

Peter Jambrek

IZVLEČEK: V tej nalogi nosilec raziskave in avtor analizira podatke, ki so bili zbrani z javnomnenjsko anketo vzorca slovenske populacije junija leta 1986 ter na podlagi teoretičnega modela ki ga je predhodno sam izdelal za znanstveni projekt o “Socialni strukturi sodobne slovenske dražbe.” Podatke je dal na razpolago za pričujočo analizo in interpretacijo omenjeni projekt. V tem poročilu so kot explanandum obravnavane zlasti odvisne variable razvojno-ideološke politične kulture Slovencev in sicer: partijska ideološka orientacija liberalno-tehnokratska orientacija, etatistično-egalitarna orientacija ter postindustrijska oziroma ekološka orientacija. V regresijskih modelih se te štiri razsežnosti politične kulture pojavljajo v vlogi odvisnih variabel, ki jih pojasnjujemo z variablami razrednega in slojevskega položaja respondenta. Ugotovili smo, da partijsko ideološko orientacijo pogojuje (pozitivno) zlasti politična moč respondenta, njegovo zaupanje v politične inštitucije, etika dela ter (negativno) cerkvena religioznost. Liberalno-tehnokratska orientacija je pogojena (negativno) z zaupanjem v stratifikacijski sistem in (pozitivno) z avtoritarnostjo; etatistična (negativno) z izobrazbo in poklicnim položajem ter z vrsto osebnih atributov, asociacije med ekološko orientacijo in variablami razrednega položaja in osebnostnih potez pa so zelo šibke oziroma nepomembne.

KLJUČNE BESEDE: javno mnenje, socialna struktura, ldeološka orientaclja, Slovenci, stratifikacija

>> Preberite celotno besedilo

Socialne posledice inflacije

Ivan Svetlik, Ivan Bernik

IZVLEČEK: Članek predstavlja primerjalno analizo socialnih posledic inflacije v primeru ZDA in Slovenije. V njem avtorja sledita raziskovalnemu modelu Čaplovitza in analizirata podatke za Slovenijo. Ugotavljata kakšne so objektivne in subjektivne posledice inflacije in kako so te porazdeljene med socialne kategorije kot so revni, upokojenci, plavi in beli ovratniki, dohodkovne, poklicne in etnične skupine. Pri tem ugotovita, da so socialne posledice inflacije v Sloveniji težje kot v ZDA, vendar pa so bolj enakomerno porazdeljene med socialne kategorije. To pomeni, da inflacija v Sloveniji ne povzroča tolikšne socialne diferenciacije kot v ZDA. To je mogoče pripisati nizkemu življenjskemu standardu, politični regulaciji ekonomskega sistema, socialni politiki in hiper-inflaciji sami, ki ne deluje več selektivno.

KLJUČNE BESEDE: inflacija, socialna stratifikacija, družbene neenakosti, primerjalna analiza

>> Preberite celotno besedilo

Ego-centrične socialne mreže

Hajdeja Iglič

IZVLEČEK: V prvem delu so izpostavljeni nekateri poglavitni koncepti v analizi socialnih mrež in definirane mere, ki popisujejo socialne mreže. V drugem delu so predstavljeni rezultati analize o morfoloških karakteristikah ego-centričnih mrež, opazovanih na jugoslovanskem vzorcu. Analiza ego-centričnih socialnih mrež se pokaže kot primeren pristop za proučevanje socialne integracije. Postavljeno je vprašanje, v kolikšni meri se proces družbene modernizacije odraža v spremenjeni socialni integraciji. Hipoteze teorije modernizacije o slabljenju socialne integriranosti, ki spremlja modernizacijo socialnega življenja, zadevajo opazovani karakteristiki socialnih mrež: velikost mreže in multipleksnost vezi. Modernejša okolja naj bi spodbujala unipleksne socialne vezi. Slabljenje socialne povezanosti pa najbi rezultiralo v zmanjševanju velikosti socialne mreže. Rezultati preliminarne analize nekaterih pogosto postavljenih hipotez o posledicah vpliva družbene modernizacije na socialno integracijo ne potrjujejo.

KLJUČNE BESEDE: ego-centrične mreže, socialne vezi, socialna integracija

>> Preberite celotno besedilo

Ali (in kako) je "civilna družba" predmet sociološkega diskurza? : odgovor P. Gantarju

Frane Adam

IZVLEČEK: Avtor osredinja svojo argumentacijo okrog dveh tez: 1) pojem civilne družbe (sicer) ni sociološki pojem v strogem pomenu besede (saj izvira iz politične filozofije 18. in 19. stoletja), toda vsebina ki jo implicira je (tudi) predmet sociološke (analitične) obravnave. 2) ta obravnava je možna če pojem civilne družbe in z njo povezano semantiko, ki jo pojem implicira, prevedemo v jezik modeme sociologije, denimo v teorijo modernizacije ali teorijo družbenih sistemov (N. Luhmann).

KLJUČNE BESEDE: civilna družba, država, modernizacija, funkcionalna diferenciacija, družbeni podsistemi

>> Preberite celotno besedilo

Stratifikacijska analiza mobilnosti

Vojko Antončič

IZVLEČEK: Obravnavana sta dva aspekta stratifikacijske analize intergeneracijske mobilnosti: konstruiranje statusne sheme in reševanje strukturno-cirkulacijskega problema. Videt je, da se v zadnjem času pri konstruiranju statusne sheme daje prednost deskriptivni paradigmi pred evalvacijsko, razredni shemi pred statusno hierarhijo. Pri reševanju straldurno-cirkulacijskega problema pa se daje prednost multiplikativnemu modelu pred aditivnim. Za tako raziskovalno usmeritev pa ni nobenega tehtnega analitičnega (spoznavno-teoretskega) razloga.

KLJUČNE BESEDE: stratifikacijska analiza, statusna dinamika, mobilnost, Goldhorpe

>> Preberite celotno besedilo

Družboslovno merjenje kot oblikovanje ekspertnih sistemov

Aaron Cicourel

IZVLEČEK: Ni na voljo.

>> Preberite celotno besedilo

Rezultati sodobnih raziskav socialne mobilnosti in projekt CASMIN

John Goldthorpe

IZVLEČEK: Ni na voljo.

>> Preberite celotno besedilo

Blejsko metodološko srečanje '87, zbirka Metodološki zvezki, št. 1, uredila dr. Anuška Ferligoj, izdajatelj JUS - Sekcija za metodologijo in statistiko, Ljubljana 1987, 210 str.

Hajdeja Iglič

IZVLEČEK: Ni na voljo.

>> Preberite celotno besedilo

Druga konferenca o družboslovni metodologiji

Anuška Ferligoj

IZVLEČEK: Ni na voljo.

>> Preberite celotno besedilo