Družboslovne razprave 58 (XXIV)

Koga in zakaj stiska primež globalizacije?

Marjan Svetličič

IZVLEČEK: Avtor v članku analizira vpliv globalizacije na položaj delavcev in kapitala, na plače in zaposlenost ter ugotavlja, kdo je odgovoren za naraščajoče neenakosti, ki spremljajo globalizacijo nasploh, posebej pa globalizacijo dela. V teoretičnem okviru vzpostavi osnovo za kasnejše empirične analize. Tradicionalne teorije niso sposobne razložiti sodobnih gibanj plač in razmerij med delom in kapitalom niti v razvitih državah niti v državah v razvoju. Sodobne razlage kažejo, da so vzroki neenakosti in spremenjenega razmerja med delom in kapitalom bolj v tehnološkem napredku, usihanju povpraševanja po nekvalificiranem delu in strukturnih spremembah v mednarodni trgovini (npr. pojav vmesnih proizvodov). Stisk primeža pa je odvisen od objektivnih (tehnološki razvoj, strukturne spremembe …) in subjektivnih dejavnikov (strategij, politike ..), torej ni nekaj, na kar ne bi imeli vpliva.

KLJUČNE BESEDE: globalizacija, teorija, plače, neenakosti, nezaposlenost, srednji razred, tehnološki napredek, strategija

>> Prenesite celotno besedilo

Confronting the past: The Slovenes as subjects and as objects of history

Sabina P. Ramet

IZVLEČEK: Slovenska izkušnja z jugoslovansko realnostjo je bila precej specifična in se razlikuje od izkušenj drugih narodov te države, prav tako pa je poseben tudi način, kako se Slovenci – kot se kaže npr. v zgodovinskih učbenikih za osnovne in srednje šole – spominjajo preteklosti. Slovenski nacionalizem se je osredotočil bolj na jezik in na kulturo kot na ozemlje. Slovenci imajo zemere v zvezi z drugo svetovno vojno predvsem med seboj, do nekdanjih domobrancev in njihovih potomcev ter do nekdanjih partizanov in njihovih potomcev. V članku je analiziran način, kako se Slovenci spominjajo preteklosti, predstavljen je pregled dogajanj v obdobju 1988-1991 s slovenskega zornega kota, analizirane pa so tudi še nerazrešene kontraverze med Slovenci in njihovimi sosedi v povezavi z vojno v okoliščinah razpada Jugoslavije 1991-1995.

KLJUČNE BESEDE: Slovenija, zgodovinski spomin, kontroverze, razpad Jugoslavije, strah

>> Prenesite celotno besedilo

Strukturni in upravljavski dejavniki družbene kohezije, zaupanja in participacije v spletnih skupnostih

Gregor Petrič, Andraž Petrovčič

IZVLEČEK: Prispevek obravnava družbene strukture in procese v skupinskih komunikacijskih prostorih na spletu, ki te prostore povzdignejo iz socialnih agregatov v družbeno formo, ki jo lahko imenujemo spletna skupnost. Pri tem se osredotoča na tri sidrišča spletnih skupnosti – družbeno kohezijo, zaupanje in participacijo, ki omogočajo skup nostim njihovo reprodukcijo in kontinuiteto, hkrati pa so tudi vir znanja, družbenih odnosov in identifikacije za njene člane. Ponujen je vpogled v procese regulacije in samopredstavitve, ki odločilno vplivajo na tri sidriščne elemente spletnih skupnosti. Na osnovi teoretske razprave je oblikovan pojasnjevalni model, ki vzpostavlja vzročno-posledične odnose med omenjenimi procesi. Predstavljena je izčrpna operacionalizacija dejavnikov na ravni lastnosti skupnosti, ki izhajajo iz upravljavskih odločitev, in tistih, ki so rezultat družbene dinamike v skupnosti. Rezultati multiple regresijske analize na 61 slovenskih spletnih forumih kažejo, da na družbeno kohezijo, zaupanje in participacijo v spletnih skupnostih v največji meri vplivajo družbene strukture kot rezultat skupinske dinamike, v manjši meri pa upravljavske odločitve, ki imajo lahko tudi nezaželene prikrite posledice.

KLJUČNE BESEDE:  spletna skupnost, spletni forum, družbena kohezija, zaupanje, participacija

>> Prenesite celotno besedilo

Vpliv spola na znanstveno produktivnost: Teoretična izhodišča in pregled študij

Boštjan Mur

IZVLEČEK: Problematika žensk v znanosti se je v Sloveniji kar pogosto obravnavala, redkeje pa vprašanja, povezana z znanstveno produktivnostjo žensk. Članek prinaša vpogled v teorije, ki razlagajo neenakosti med spoloma v povezavi z znanstveno produktivnostjo, in obširen pregled tovrstnih empiričnih študij s področja sociologije (znanosti). Poudarek je predvsem na empiričnih študijah, ki pogosto prinašajo precej diametralne rezultate. Poleg tega skuša avtor osvetliti problematiko in razmere, s katerimi se ženske srečujejo na znanstveni poti, posebna pozornost je namenjena vprašanjem znanstvene kariere in uravnoteževanju te s skrbjo za družino. Čeprav se zdi, da je napredek v zadnjih nekaj desetletjih očiten, razmere vendarle niso take, kot bi si želeli.

KLJUČNE BESEDE:  znanost, znanstvena produktivnost, znanstvena kariera, spol, ženske, spolna neenakost, položaj žensk

>> Prenesite celotno besedilo

Uvajanje načel transparentnost v delo javne uprave: primer Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Franci Demšar, Tomaž Boh

IZVLEČEK: Znanje je v večini družbenih sistemov visoko na lestvici vrednot. Hkrati je eno osnovnih načel delovanja sodobnih družbenih sistemov tudi zagotavljanje trans parentnosti. V članku avtorja prikazujeta pomen transparentnosti v javnih politikah in analizirata vzpostavljanje transparentnosti v Javni agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) kot mehanizmu za izboljšanje kakovosti raziskovalnega dela. Ugotavljata, da je vključevanje sodobnih tehnologij, ki ukinjajo monopol nad informacijami in njihovo interpretacijo, temelj za doseganje večje učinkovitosti delovanja raziskovalnih institucij in za povečevanje kakovosti raziskovalnega dela. Z objektiviziranjem evalvacijskih meril so postali nerelevantni nekateri tradicionalni načini vrednotenja znanosti, ključna pri transparentnosti raziskovanja, ki se financira iz javnega denarja, pa je medsebojna sočasna kontrola vseh udeležencev v procesu.

KLJUČNE BESEDE: transparentnost, znanstvena politika, ARRS, znanstvena kakovost, učinkovitost javnega sektorja

>> Prenesite celotno besedilo

Mitologija novinarske objektivnosti: revizija Barthesovega koncepta mita

Igor Vobič

IZVLEČEK: V članku izhajamo iz predpostavke, da verodostojnost sodobnega novinarstva izvira iz mita novinarske objektivnosti in da se je ta mit spreminjal s spreminjanjem zgodovinskega in kulturnega konteksta. Kot metodološki okvir analize mita novinarske objektivnosti postavljamo revizijo koncepta mita Rolanda Barthesa in ga združujemo s sodobnimi pristopi v medijskih in novinarskih študijah. Analizo mita novinarske objektivnosti izpeljemo skozi prizmo zgodovinske dejstvenosti in aktualne strukturne dejstvenostjo. V prvem delu analize z diahronim prerezom pojasnujemo spreminjanje strukture: od vznika objektivnosti v novinarski skupnosti in diskurzu na začetku dvajsetega stoletja do njenega reproduciranja v novinarski dejavnosti ter komunikacijskih, medijskih in novinarskih študijah v naslednjih desetletjih. V drugem delu analize s sinhronim prerezom predstavimo delovanje mita novinarske objektivnosti v vseh fazah novinarskega sporočanjskega procesa in poskušamo razložiti (samo)organizacijo, (samo)razumevanje in branje novinarstva v trenutnem zgodovinskem in kulturnem kontekstu. V članku dokažemo, da se mit izraža v prepletanju novinarskega diskurza z dóksa v vsakokratnem kontekstu. Mit novinarske objektivnosti se tako prilagaja razmerjem oblasti/moči v času in prostoru, a v jedru ostaja enak – nepopoln, zato lahko v (i)zbiranje informacij in upovedovanje novinarskih sporočil s svojim izražanjem vnaša bistvo – novinarskost.

KLJUČNE BESEDE:  novinarstvo, novinar, mit novinarske objektivnosti, Roland Barthes, novinarski sporočanjski proces

>> Prenesite celotno besedilo