Družboslovne razprave 56 (XXIII)
Ali je votlost značilnost vernosti na Slovenskem?
Sergej Flere, Rudi Klanjšek
IZVLEČEK: Na podlagi podatkov Svetovne raziskave vrednot (1999–2001), podatkov popisa prebivalstva iz let 1991 in 2002 ter primerjalne raziskave študentske populacije, izvedene leta 2005 na vzorcih iz štirih verskih okolij, smo proučili kazalnike vernosti na Slovenskem. Iz rezultatov študije izhaja, da je vernost Slovencev v evropskem merilu podpovprečna in da so družbeni pritiski na vernost v slovenskem okolju majhni. Čeprav nekoliko pod normativnim povprečjem, se je molitev izkazala kot najbolj razširjena oblika prakticiranja vernosti slovenskih katoličanov. Lojalnost do verske ustanove je pri slovenskih katoličanih manjšinski pojav, zlasti ko gre za oceno njene ustreznosti današnjemu času. Glede verske motivacije prevladuje odsotnost tako intrinzične kot ekstrinzične motivacije, v čemer so slovenski katoličani nasprotje bosanskim muslimanom. Izstopa tudi nepripravljenost slovenskih vernikov na žrtvovanje in podobna dejanja, ki naj bi ugajala bogu. To velja tudi, če opazujemo zgolj tiste, ki so sebe opredelili za zelo verne – tudi ti opazno zaostajajo v pripravljenosti na žrtvovanje za sicer drugo najnižje pripravljeno skupino, tj. skupino srbskih pravoslavnih.
KLJUČNE BESEDE: vernost, ekstrinzična in intrinzična vernost, verska konsekventnost, Slovenija, verska votlost
>> Prenesite celotno besedilo
Predsednik za novo dobo: religiološka analiza Drnovškovega obrata
Aleš Črnič
IZVLEČEK: Članek analizira obrat v javnem delovanju predsednika Republike Slovenije Janeza Drnovška, ki se je v zadnjih dveh letih prelevil iz izrazito tehnokratskega politika v politika s poslanstvom. Ta obrat je potekal na nivoju vsebine s prenosom pozornosti od ozke politike in ekonomije k ekologiji, duhovnosti in socialnim vprašanjem, na nivoju forme pa z očitnim prehodom od prevladujoče zakulisnega, javnosti skritega delovanja k nadvse intenzivni in heterogeni komunikaciji ter k odprtim, včasih tudi aktivističnim javnim akcijam. Pri tem se je Drnovšek opiral na eklektično in sinkretično duhovnost nove dobe (new age), ki je kritična do etabliranih religijskih institucij in njihove formalizirane duhovnosti, sama pa temelji na subjektivnem tipu duhovnosti z močno izkustveno razsežnostjo ter na samouresničenju posameznika, ki ga skupaj s celotnim univerzumom pojmuje holistično. Kljub izraziti javni rabi novodobniškega diskurza pa Drnovšek ostaja med najbolj priljubljenimi slovenskimi politiki, kar zgovorno priča o spremenjenem družbenem položaju novodobniškega gibanja, ki je bilo ob svojih začetkih v šestdesetih letih 20. stoletja tipična kontrakultura, med intenzivno popularizacijo v zadnjih desetletjih pa so novodobniške ideje in prakse očitno postale legitimen del do minantne zahodne kulture.
KLJUČNE BESEDE: nova doba, new age, alternativna religioznost, duhovnost, Drnovšek
>> Prenesite celotno besedilo
Sodobne aplikacije teorije racionalne izbire na področju sociologije religije
Miran Lavrič
IZVLEČEK: Članek je zastavljen kot predstavitev temeljnih tez sociološke teorije racionalne izbire, ki se v zadnjem času vse uspešneje aplicira tudi na področju sociologije religije. Gre za razmeroma mlad teoretični pristop k raziskovanju religije, ki (tudi) religijsko vedenje posameznikov obravnava kot pretežno racionalno motivirano. Predpostavlja se, da se ljudje glede svoje religioznosti odločajo in vedejo podobno kot glede drugih stvari v življenju. V svojih menjavah z nadnaravnimi silami tehtajo koristi in stroške, se pogajajo in menjavajo posrednike. V članku so predstavljene temeljne teze in pristopi najpomembnejših avtorjev na tem področju.
KLJUČNE BESEDE: sociološke teorije, teorija racionalne izbire, religija
>> Prenesite celotno besedilo
Sprememba neplačanega reproduktivnega dela v plačano zaposlitev: rezultati pilotnega preizkusa
Majda Hrženjak
IZVLEČEK: Članek problematizira status reproduktivnega dela, njegovo asimetrično delitev po spolu ter nekatere ukrepe usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki reproducirajo neenakost žensk na trgu dela. Predstavljen je pilotni preizkus občasnega plačanega reproduktivnega dela v gospodinjstvih z majhnimi otroki. Preizkus je pokazal, da občasno plačano reproduktivno delo pozitivno vpliva na kakovost življenja in odnosov v družini, bistveno manj pa na količino časa, ki ga ženske posvetijo karieri. Pilotni preizkus je bil hkrati tudi priložnost aktualizirati problematiko sodobnih neformalnih gospodinjskih delavk in njihovo družbeno nevidnosti. Poleg tega smo v poizkusu želeli ugotoviti, kakšna je možnost ustvarjanja kakovostnih delovnih mest na tem področju glede na to, da povpraševanje po plačanem reproduktivnem delu narašča.
KLJUČNE BESEDE: plačano reproduktivno delo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zaposlovanje, socialne politike, ženske
>> Prenesite celotno besedilo
Skrbstvene aktivnosti moških v družinskem življenju
Živa Humer
IZVLEČEK: Avtorica z vidika feministične etike skrbi obravnava neformalne skrbstvene aktivnosti moških v družinskem življenju. Izhodiščna predpostavka je, da moški skrb razumejo predvsem v pomenu dolžnosti in obveznosti do drugega, znatno manj pa v pomenu čustev in čustvenega dela. Skrbstvena vloga moških v družinskem življenju je predvsem poskrbeti za druge v materialnem smislu, v simbolnem smislu pa moški predstavljajo trdno oporo in zanesljivost, kar se sklada s patriarhalno podobo moškega kot glavnega hranitelja družine – v družinskem življenju torej moški skrbijo za, ženske pa poskrbijo.
KLJUČNE BESEDE: moški, skrb, družinsko življene, etika skrbi
>> Prenesite celotno besedilo
Transfer znanja in socialni kapital v družbi znanja
Blaž Lenarčič
IZVLEČEK: V prispevku obravnavamo obtok, diseminacijo in aplikacijo znanstvenih izsledkov, kar poimenujemo transfer znanja. Glede na to, da je proces transferja znanja družbeno dejanje, je za njegovo uspešno izpeljavo ključen socialni kapital. Z namenom preverjanja te teze je najprej opravljen pregled procesa transferja znanja s poudarkom na stanju v Sloveniji ter analiza posameznih razsežnosti socialnega kapitala: strukturne, relacijske in spoznavne.
KLJUČNE BESEDE: socialni kapital, transfer znanja, znanje, človeški kapital, družba znanja