Družboslovne razprave 54 (XXIII)
Odhod v prvo samostojno stanovanje: primerjalna analiza med državami EU
Srna Mandič
IZVLEČEK: Članek skuša z analizo podatkov Evropske raziskave o kakovosti življenja 2003 in na osnovi literature odgovoriti na dve vprašanji: prvo zadeva čas prehoda v samostojno stanovanje v novih članicah in njihov položaj v primerjavi z južnoevropskimi starimi članicami, kjer mladi najdlje ostajajo pri starših. Analiza je pokazala, da je med njimi sicer podobnost, vendar pa so med podskupinami novih članic tudi znatne razlike. Drugo vprašanje zadeva razpoložljivost stanovanj; analiza potrjuje domnevo, da je velikost najemnega sklada stanovanj v državi eden strukturnih dejavnikov, ki statistično pomembno vpliva na čas odhoda od staršev.
KLJUČNE BESEDE: prvo samostojno stanovanje, čas odhoda od staršev, mednarodna primerjalna analiza, kakovost življenja
>> Prenesite celotno besedilo
Islamski feminizem med sekularizacijo in etizacijo vere
Marjana Harcet
IZVLEČEK: Članek, ki si v začetku zastavlja vprašanje, ali islamski feminizem sploh obstaja, s predstavitvijo prednostnih nalog in metod tistega, kar si navadno predstavljamo pod pojmom islamski feminizem, nakazuje, da v islamskem svetu obstajajo prizadevanja, da bi se položaj žensk izboljšal. To je videti tudi v konkretnih pobudah posameznic in posameznikov ter prizadevanjih nekaterih ženskih gibanj, ki so omenjena v besedilu. Na koncu sta izpostavljena problem imenovanja in sporna vsebina islamskega feminizma, če ta izhaja izključno iz vere in če je njegov cilj izboljšava položaja zgolj tistih žensk, ki so po svojem verskem prepričanju muslimanke.
KLJUČNE BESEDE: islam, ženske, feminizem, interpretacija
>> Prenesite celotno besedilo
Spletno novinarstvo skozi optiko novinarjev
Tanja Oblak Črnič
IZVLEČEK: Spletno novinarstvo je kontroverzna novost in odzivi nanj so zelo različni. Profesionalna novinarska srenja se na izzive spletnih okolij, ki jih označujejo načela hipertekstualnosti, interaktivnosti in multimedijskih oblik posredovanja vsebin, prilagaja že vsaj desetletje. Kljub temu da je svetovni splet nedavno slavil 15-letnico, proučevanje učinkov spletnega novinarstva na novinarsko delo v znanstvenih teoretskih in empiričnih raziskavah ni pogosto. Zato se s pričujočim prispevkom lotevamo vprašanja, kako uvajanje spleta doživljajo in interpretirajo novinarji v kontekstu svojega poklica. Z vpogledom v eno bolj svežih empiričnih študij o spremenjeni vlogi »evropskega novinarja « v dobi interneta prikazujemo stališča časopisnih novinarjev do vstopa interneta v njihove redakcije in posledic, ki jih prinaša v profesionalno delo, ter njihov odnos do pomena spletnega novinarstva.
KLJUČNE BESEDE: spletno novinarstvo, interaktivnost, hipertekstualnost, adopcija, uporaba in učinki interneta
>> Prenesite celotno besedilo
Poročevalska sklicevalnost v agencijskih besedilih
Vesna Laban, Melita Poler Kovačič
IZVLEČEK: Ključno vprašanje članka je, kako Slovenska tiskovna agencija (STA) navaja ali povzema mnenja virov informacij. Avtorici z jezikovnostilno analizo razčlenjujeta jezikovna sredstva sklicevalnosti v besedilih STA. Analiza razkriva uporabo 71 glagolov rekanja, mišljenja in zaznavanja, kar pripisujeta želji novinarjev po doseganju večje razgibanosti besedila in izogibanju monotonosti. Presenetljivi sta ugotovitvi o redki rabi premega in polpremega govora ter nedoslednosti pri označevanju meje med avtorskim in neavtorskim delom besedila. Novinarji STA po ugotovitvah analize mnogo pogosteje uporabljajo povzemanje izjav virov informacij. Pri tem se največkrat sklicujejo na poročanje tujih tiskovnih agencij ali medijev, zato prihaja do dvojnega in celo trojnega sklicevanja. Prekomerno rabo morfema naj bi + del. -l, ki vsebuje tako nezanesljivost kot sklicevalnost, avtorici utemeljujeta s pretirano skrbjo novinarjev za »objektivno« prenašanje navedkov.
KLJUČNE BESEDE: agencijsko novinarstvo, viri informacij, jezikovna sredstva sklicevalnosti, Slovenska tiskovna agencija
>> Prenesite celotno besedilo
Foucaultovski pogled na potrošno kulturo
Luka Zevnik
IZVLEČEK: Avtor v svojem članku predstavi foucaultovski pogled na potrošno kulturo in skuša opredeliti horizonte, na katerih bi ta lahko prispeval k analizam in refleksiji potrošne kulture. Izhaja iz teorije etike in tehnologij sebstva poznega Foucaulta ter na podlagi njegove geneologije sodobnega načina biti človek odkriva horizonte postopne erozije svobode, katerih pomembno nadaljevanje so tudi sodobne potrošniške prakse. Z izpostavitvijo določene kontinuitete pomanjkanja avtonomnosti, še vedno prisotne v sodobnih načinih biti človek, avtor opozarja na pomanjkljivosti v tezi o detradicionalizaciji, kar pa je še pomembneje, odpira polje odpora in možnost vzpostavitve svobodnejših načinov biti človek.
KLJUČNE BESEDE: potrošna kultura, tehnologije sebstva, genealogija, potrošniške prakse, prisilna sreča, estetika eksistence
>> Prenesite celotno besedilo
Na poti v bolonjsko reformo – razmislek o kakovosti in vlogi upravljanja človeških virov v visokem šolstvu
Jana Nadoh Bergoč, Andrej Kohont
IZVLEČEK: V članku je problematiziran koncept kakovosti visokega šolstva, ki je v obdobju, ko se v Evropi pojavljajo težnje k harmonizaciji evropskega visokošolskega prostora, še posebej aktualen. Pri tem avtorja opažata znaten idejni odmik v pristopu k izboljševanju kakovosti visokega šolstva od 80. let, ko se je ta koncept v Evropi začel uveljavljati, pa do danes. Skladno z idejo, da morajo biti univerze bolj »tržno« naravnane, je kakovost veljala za element konkurenčnosti univerz. Vsaj v začetku so okrog tega vprašanja potekale številne razprave, nanašajoč se tako na konceptualno opredelitev kakovosti kot na oblikovanje »orodij«, s katerimi bi bilo mogoče zviševati raven kakovosti na visokošolskih institucijah. Danes je problematiziranje kakovosti kot koncepta potisnjena v ozadje, veliko več pozornosti pa se namenja izjemno natančnemu opredeljevanju kazalcev, s katerimi naj bi preverjali kakovost visokošolskih institucij. Avtorja v svojem prispevku v ospredje postavita koncept kakovosti kot transformacije, kjer je izpostavljen učeči se kot avtonomen subjekt, izobraževalce pa se pri tem vzpodbuja k uporabi sodobnejših pedagoških pristopov in aktivnejše vloge pri razvoju kritičnosti in opolnomočenja učečih se. Obenem naj bi tudi opozarjali na ustrezna načela pri uvajanju bolonjske reforme in probematike, ki se ob tem pojavljajo. Pri tem imata pomembno vlogo upravljanje visokošolskih institucij, predvsem pa upravljanje človeških virov znotraj teh. Ta disciplina je namreč pri vodenju visokošolskih institucij vse prepogosto prezrta, večji del prizadevanj se v glavnem usmerja v izboljševanje kakovosti v visokem šolstvu preko identificiranja meril, kazalcev in standardov kakovosti, s katerimi naj bi visokošolske institucije lažje dosegle cilje tako bolonjske prenove kot tudi ostalih tovrstnih teženj. To je opazno tako v Sloveniji kot tudi v evropskem visokošolskem prostoru.
KLJUČNE BESEDE: kakovost visokega šolstva, upravljanje človeških virov, visokošolske institucije, bolonjska reforma