Družboslovne razprave 53 (XXII)

Multinacionalna podjetja in (ne)fleksibilnost zaposlovanja v Sloveniji

Miroslav Stanojević, Matija Rojec, Martina Trbanc

IZVLEČEK: Osrednja tema članka je vprašanje (ne)fleksibilnosti zaposlitvenih razmerij v Sloveniji. Avtorji skozi analizo podatkov o zaposlovanju in praksah upravljanja s človeškimi viri v štirih podružnicah multinacionalnih podjetij v Sloveniji in ob podpori statističnih in drugih raziskovalnih podatkov dokazujejo tezo, da prakse zaposlovanja v Sloveniji ne sledijo niti ameriškemu niti nemškemu modelu, ampak v Sloveniji prevladuje samosvoja struktura zaposlitvenih praks, ki vsebuje izvirne legitimizacijske in motivacijske mehanizme. Avtorji ugotavljajo visoko funkcionalno in časovno fleksibilnost zaposlenosti v Sloveniji (tudi kot posledico kooperativnosti delavskih predstavništev v podjetjih in visoke notranje integracije zaposlenih), ki se je lahko razvila zaradi visoke stopnje varnosti zaposlitve oz. zaradi relativne numerične togosti zaposlitvenega sistema. Ta je namreč ključna točka, ki je v slovenskih podjetjih omogočila razvoj (sporazumne) visoke finkcionalne in časovne, pa tudi numerične (v obliki zaposlitev za določen čas) fleksibilnosti.

KLJUČNE BESEDE: multinacionalna podjetja, prakse zaposlovanja, numerična, funkcionalna in časovna fleksibilnost

>> Prenesite celotno besedilo

Plačano gospodinjsko delo v Sloveniji

Zdenka Šadl

IZVLEČEK: Članek obravnava problematiko plačanega gospodinjskega dela v Sloveniji ter njegovo vlogo pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Avtorica ugotavlja, da pomanjkanje statističnih in javnomnenjskih podatkov otežuje proučevanje razširjenosti plačane gospodinjske pomoči in trenda gibanja tovrstnega dela na črno pri nas. Glavni namen članka je osvetliti nekatere družbeno-ekonomske dejavnike in spremembe v (post)tranzicijskem obdobju v Sloveniji, ki lahko pojasnijo prisotnost plačane gospodinjske pomoči in trend gibanja tovrstne oblike dela v prihodnje. Dostopni kvalitativni in kvantitativni podatki kažejo, da pomoč pri čiščenju in drugih gospodinjskih opravilih najemajo predvsem tista gospodinjstva, ki vključujejo ženske z višjo in visoko izobrazbo.

KLJUČNE BESEDE:  plačano gospodinjsko delo, čistilke, ženske, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja

>> Prenesite celotno besedilo

Združevanje kvalitativnih in kvantitativnih metod – stara praksa v novi preobleki?

Bojana Lobe

IZVLEČEK: Članek obravnava zadnje čase vse pogosteje tematizirano združevanje oziroma kombinirano uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod v eni sami raziskavi. Čeprav se dozdeva, da je takšen metodološki pristop razmeroma nov, spoznamo, da so čikaški sociologi kot prvi zagovorniki takšnega pristopa že pred dobrim stoletjem združevali statistične metode in študije primerov. Sledi obravnava tako imenovane teze nezdružljivosti različnih filozofskih predpostavk kvalitativnih in kvantitativnih metod, ki je bila povod za vsesplošno nenaklonjenost mešanju metod v osemdesetih letih 20. stoletja. V devetdesetih letih so številni zagovorniki ponudili ustrezne paradigmatske rešitve, kar je vodilo v intenziven razvoj področja. Članek v nadaljevanju naredi razloček med triangulacijo kot najpogosteje uporabljenim pojmom za označevanje študij z združenimi metodami in komplementarnostjo. V zaključnem delu so predstavljene tipologije modelov združenih metod, kjer je očitno, da je triangulacija le eden izmed možnih modelov.

KLJUČNE BESEDE: kvalitativne metode, kvantitativne metode, združene metode, integracija, kombinirana uporaba, triangulacija, komplementarnost

>> Prenesite celotno besedilo

Makejevka – subkultura cestnih otrok

Andrej Naterer, Andrej Fištravec

IZVLEČEK: Po razglasitvi samostojnosti leta 1990 se je v Ukrajini pojavila vrsta družbenopolitičnih sprememb, ki so med drugim povzročile tudi povišano stopnjo kriminalitete, nizek življenjski standard, skrajno obliko revščine, brezdomstvo in problem cestnih otrok. Leta 2006 na cestah ukrajinskih mest živi že na tisoče otrok, organizirani so v skupine, ki bi jih lahko opredelili kot subkulture. Glavni namen članka je predstaviti kvantitativne in kvalitativne izsledke raziskave, opravljene v ukrajinskem mestu Makejevka v letu 2000, ki so obravnavani longitudinalno od leta 2000 do leta 2006 s poudarkom na dinamičnih elementih pojava. Iz raziskave izhajata ugotovitvi, da je za identiteto cestnega otroka potrebna izkušnja cestnega življenja ter da je subkultura cestnih otrok v Makeevki razvila novo obliko odvisnosti – socialno odvisnost.

KLJUČNE BESEDE: cestni otroci, Makejevka, subkultura, socialna zasvojenost, baltuška

>> Prenesite celotno besedilo

Nevarna zasebnost – nasilje v družinah v Sloveniji

Mateja Sedmak, Ana Kralj

IZVLEČEK: Avtorici v članku obravnavata problematiko nasilja v družinah v Sloveniji, pri čemer združujeta več metodoloških pristopov: analizo pisnih virov, analizo prepisa razprav poslank in poslancev ter podatkov anketne raziskave. Telefonska anketna raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu polnoletne slovenske populacije v juniju 2005. V članku je prikazano naslednje: značilnosti aktualne politične razprave o nasilju v družinah in (ideološke) okoliščine priprave zakonodaje; stopnja razširjenosti nasilja v družinah v Sloveniji; ocena uspešnosti delovanja države, državnih ustanov ter nevladnih organizacij in društev; odnos do nasilja in stopnja strpnosti do nasilja v družinah; razlike glede na ključne demografske značilnosti odgovarjajočih in (ne)zavezanost t. i. tradicionalnim vrednotam. Rezultati raziskave, ki se nanašajo na razsežnost pojava nasilja v družinah, potrjujejo ocene nevladnih organizacij in kažejo na nižjo stopnjo zaupanja v uspešnost delovanja države in vladnih organizacij (policija, centri za socialno delo) ter višjo stopnjo zaupanja v uspešnost delovanja nevladnih in prostovoljnih organizacij. Do različnih pojavnih oblik nasilja v družinah so strpnejši starejši, nižje izobraženi, verujoči in moški. Prav tako so do obravnavanega pojava strpnejši tisti, ki so zavezani tradicionalnim vrednotam.

KLJUČNE BESEDE: družina, nasilje, zasebnost, politika, javno mnenje, Slovenija

>> Prenesite celotno besedilo