Družboslovne razprave 52 (XXII)

Ali se sociologija razblinja in/ali krepi?

Zdravko Mlinar

IZVLEČEK: V Sloveniji se povečuje število diplomiranih sociologov in vse več se jih zaposluje izven ožje, ‘akademske’ sfere. Kljub temu pa v javni profesionalni dejavnosti izrazito prevladuje univerzitetno jedro sociologov v Ljubljani, drugi pa se dostikrat porazgubijo. V zadnjih letih se povečuje tudi število brezposelnih sociologov, kar je mogoče navezati na teoretske razprave o profesionalizaciji in socializaciji, o ‘javni sociologiji’ in o tem, kako se ‘razblinja vse kar je bilo trdnega’. Vendar se sociologija v Sloveniji razblinja predvsem ob tem, ko ob prehajanju iz univerze ne uspeva uveljaviti svoje identitete v praksi, manj pa v afirmativnem smislu, z vključevanjem in preobrazbo njenih spoznanj v različnih uporabniških kontekstih. Avtor na osnovi spletne poizvedbe med diplomanti sociologije predstavlja njihove izkušnje z uveljavljanjem oziroma izgubo njihove profesionalne identitete. Nakazana je vrsta predlogov za nadaljnje delovanje.

KLJUČNE BESEDE:  profesionalizacija, identiteta, zaposlovanje, javna sociologija, akademska sfera, alumni, praksa

>> Prenesite celotno besedilo

Medijska reprezentacija smrti

Karmen Erjavec, Petra Thaler

IZVLEČEK: Članek predstavlja sociološko-komunikološko analizo smrti. Njegova izhodiščna predpostavka je, da lahko komunikološke analize medijskih besedil pripomorejo k sociološkim pogledom na smrt. V postmodernih družbah se je razumevanje smrti močno oddaljilo od razumevanja smrti v tradicionalnih družbah. Če so se lahko v tradicionalnih družbah posamezniki v kriznih situacijah zanesli na družbeni sistem, so v postmoderni družbi prepuščeni samim sebi. O smrti se ne govori naglas; pogovori o naravni smrti so se umaknili v zasebnost, javno sfero pa preplavlja medijska reprezentacija smrti. Mediji so prostor, kjer se odvijajo najpomembnejši boji za prevlado določenega pogleda v družbi; tudi boj za prevladujočo interpretacijo smrti. Medijske novice vsakemu posamezniku omogočajo, da si izoblikuje lastno realnost. Diskurz o smrti, ki nam ga posreduje tisk, pa najlažje opišemo z določitvijo specifičnih okvirov, ki v novicah prevladujejo. Analiza slovenskega družinskega tabloida Jana je odkrila dva ključna okvira: ”navadne okoliščine smrti nenavadnih ljudi” in ”nenavadne okoliščine smrti navadnih ljudi”. Znotraj tega okvira je bilo identificiranihvečpodokvirov(”slabozdravje”,”smrtkot posledica hude nesreča ali umora”, ”samomor”, ”skrivnostne smrti”, ”žalost preživelih”, ”smrt kot statistični podatek”, ”smrt kot del življenja” in ”naravna smrt proti evtanaziji”). Izpostavljena sta dva manjkajoča okvira: ”smrt kot posledica staranja” in ”smrt pripadnikov marginalnih skupin”. Analiza okvira je skupaj z analizo izbire besed pokazala, da daje Jana prednost naravni smrti, spremembe v družbi pa ta tabloid silijo, da poleg dveh med seboj tekmujočih diskurzov, tj. katoliškega in znanstvenega, vključuje tudi novodobniškega: reinkarnacijo.

KLJUČNE BESEDE:  reprezentacija smrti, tabloid, analiza okvira, mediji, reinkarnacija

>> Prenesite celotno besedilo

Etnične manjšine v slovenskih množičnih medijih

Matej Makarovič, Borut Rončevič

IZVLEČEK: Podoba manjšin v množičnih medijih je pomembno vprašanje modernih multietničnih družb. V članku analiziramo podobo etničnih manjšin v nekaterih slovenskih tiskanih medijih in medije etničnih manjšin. V Sloveniji ne moremo govoriti o obstoju tipične medijske podobe etničnih manjšin. Manjšine se v medijih pri nas pojavljajo v kontekstu različnih tem in jih glede na medijsko reprezentacijo lahko delimo v dve skupini. Ena skupina nima težav s količino medijske pozornosti (Romi, neavtohtone manjšine iz bivše Jugoslavije), a se v medijih omenja predvsem v zvezi s konflikti, te konflikte pa naj bi – vsaj tako je mogoče pogosto prebrati – povzročila prav manjšina sama. Pri drugi skupini (italijanska in madžarska manjšina) pa opazimo pomanjkanje splošne medijske pozornosti. Pomembno vlogo pri medijski reprezentaciji manjšin igrajo tudi manjšinski mediji. Sposobnost koriščenja državne pomoči in sodobnih tehnologij s strani manjšinskih medijev je v pomembnem obsegu odvisna od strateških kompetenc manjšin. Država lahko prispeva k ojačitvi ali upadu strateških kompetenc. Intelektualni in socialni kapital kot gradnika strateške kompetence se lahko ob stalni izrabi le povečujeta in prav v teh procesih lahko pomembno vlogo odigrajo množični mediji. Država torej lahko prispeva k ustvarjanju pozitivne spirale medsebojnega vplivanja ali pa k obstoju začaranega kroga.

KLJUČNE BESEDE:  etnične manjšine, množični mediji, identiteta, Romi, Italijani, Madžari

>> Prenesite celotno besedilo

Sistem vladanja v slovenski politiki športa

Simona Kustec Lipicer

IZVLEČEK: Sinteza znanstveno-strokovne literature kaže, da lahko zasledimo precej raznolikih pogledov na fenomen vladanja (governance), ki se med drugim eksplicitno pojavlja tudi na področju športa. V članku smo analizirali pojavnost elementov vladanja na primeru slovenske športne politike. Pri tem morebitno (ne)pojavnost ideje t. i. športnega vladanja (sport governance) v Sloveniji preverjamo prek odnosov med državnimi in civilnodružbenimi igralci z vidika javnopolitičnih in sistemsko-institucionalnih vsebin. V okviru prvih izpostavljamo pomen načinov in oblik pravnega reguliranja področja, pri drugih pa normativno določenih vlog, pristojnosti in odnosov med prepoznanimi igralci iz sfere države in družbe. Ugotavljamo, da se je stopnja intenzivnosti preučevanih elementov skozi čas povečevala, kar je po eni strani vsaj načelen kazalnik vse večje prisotnosti sodelovanja med državo in civilno družbo in s tem tudi osnovne ideje vladanja, po drugi strani pa to spoznanje odpira tudi vsaj dve novi dilemi. Prva se povezuje z vprašanjem kvalitete teh odnosov glede na dosežene dejanske javnopolitične izide, druga pa s spoznanjem potencialnega večanja interventne vloge države na področju športa.

KLJUČNE BESEDE:  (javna) politika, vladanje, šport, država, civilna družba, modeli

>> Prenesite celotno besedilo

Ekstremni športi - Sociološka obravnava tveganja in nevarnosti pri ekstremnih športih

Matic Kavčič

IZVLEČEK: V sodobni družbi postaja šport vse pomembnejši del življenja, vse bolj očitno pa je tudi vse večje ukvarjanje s t. i. ekstremnimi športi. Članek predstavlja sociološke vidike tveganja in nevarnosti pri ukvarjanju z ekstremnimi športi v času družbe tveganja. Čeprav se individualno podajanje v nevarnosti pogosto pripisuje »vrojenim« osebnostnim značilnostim, bomo tu opisali družbene vzroke in pomene nevarnosti ter skušali tveganje v ekstremnih športih umestiti v širši družbeni kontekst. Ugotovitve kažejo, da sodobne družbe ob visoki diferenciaciji, pluralizaciji in individualizaciji vzpostavljajo pogoje za nastanek krize smisla. V takih pogojih vidimo ekstremne športe kot »intermediarne strukture«, kot način spoprijema z nepreglednimi sodobnimi razmerami. Pri ukvarjanju z ekstremnimi športi gre za osebno izgradnjo smisla prek izpostavljanja nevarnostim, ki povratno deluje tudi na vsakdanje življenje.

KLJUČNE BESEDE:  družba tveganja, ekstremni športi, tveganje, nevarnost, kriza smisla, osebna izgradnja smisla

>> Prenesite celotno besedilo

Vloga gibalne aktivnosti v procesu sekundarne socializacije

Joca Zurc

IZVLEČEK: Temeljni namen našega preučevanja je bilo ovrednotenje vloge gibalne aktivnosti v otrokovem socialnem razvoju. Socialni razvoj je tesno povezan z gibalnim razvojem (Bandura 1986; Bandura 1989), ta pa je pod neposrednim vplivom gibalnega udejstvovanja. Osredotočili smo se na preučevanje otroka v obdobju poznega otroštva, saj z vstopom v šolski sistem in hkrati s tem v organizirane oblike gibalnih aktivnosti poteka intenziven socialni razvoj. Ugotovili smo, da je otrokova gibalna aktivnost v njegovem socialnem razvoju pomemben dejavnik. Pouk športne vzgoje in organizirane prostočasne gibalne aktivnosti imajo še zlasti pomemben vpliv na oblikovanje otrokove spolne vloge, telesne in splošne samopodobe, osamosvojitev od staršev in otrokov položaj v vrstniških skupinah. Na osnovi študije lahko sklenemo, da ima gibalna aktivnost pomemben vpliv v procesu otrokove socializacije, kar velja upoštevati pri oblikovanju in izvedbi izobraževalnih, vzgojnih in športnih programov za otroke.

KLJUČNE BESEDE:  mlajši šolar, socialni razvoj, gibalna aktivnost, celosten razvoj, socializacija

>> Prenesite celotno besedilo