Družboslovne razprave 48 (XXI)
Kaj se je zgodilo z zgodbo o uspehu?
Franček Drenovec
IZVLEČEK: Slovensko izhodišče pred tranzicijo je bil že dolgo trajajoč, zelo učinkovit »reformni« proces. Zato je bila v tranziciji naslonitev na to dediščino nadvse uspešna. Izognili smo se velikim lomom in propadu večine produktivnega kapitala, kot drugje v regiji, zaradi visoke kakovosti te dediščine (v ekonomiji in politiki) pa smo vseskozi vzdrževali tudi izrazito nadpovprečne tekoče performanse gospodarstva in države nasploh. V ekonomiji, tj. v podjetniškem sektorju, je tranzicija že bolj ali manj opravljena. Približno sočasno s tem prebojem (v letih 1997-2000) se je izčrpala – kot se je prej ko slej morala – tudi »kontinuiteta«, tj. naslanjanje na dediščino v politični sferi. Le-tej pa je tukaj sledil samo odložen tipičen »tranzicijski šok«, z mnogimi posledicami za normalno funkcioniranje družbe. Vendar je to dogajanje sedaj le »nadgrajeno« na že solidno delujočo ekonomsko »bazo«; in morda se lahko nadejamo tudi kaj pozitivnega vplivanja v tej spregi.
>> Prenesite celotno besedilo
Implementacija habitatne direktive v Sloveniji: primer vplivanja EU politik na nacionalno državo v procesu prilagajanja
Tomaž Boh
IZVLEČEK: Članek se loteva preučevanja okoljskih politik, ene najuspešnejših skupnih evropskih politik, skozi prizmo odpravljanja neskladij med nacionalno ureditvijo in zahtevami EU. Po uvodni konceptualizaciji treh vrst neskladja se članek osredotoči na proces določanja območij Nature 2000, kjer z uporabo konceptov neskladnosti in prilagoditvenega pritiska ugotavlja njihovo prisotnost ter analizira način razreševanja. Kompleksnost tematike ter na določenih točkah pomanjkljivo znanje, potrebno za izpolnitev zahteve EU po strokovnem utemeljevanju območij, je vodilo v tehnokratski način odločanja, s poudarjeno vlogo strokovnih skupnosti. Postavlja pa se vprašanje, ali lahko strokovno utemeljene odločitve ter komunikacijske strategije nadomestijo demokratičen postopek in pripomorejo k zmanjševanju konfliktnosti implementacije? Članek analizira formalno in neformalno omrežje, ki se je vzpostavilo v primeru Nature 2000 in osvetljuje vloge posameznih akterjev ter poskuša identificirati razloge za razlike med omrežjema.
KLJUČNE BESEDE: EU, okoljske politike, Natura 2000, neskladje, prilagoditveni pritisk
>> Prenesite celotno besedilo
Promocijska borba za preboj na boljše pozicije v javni sferi: je vloga dialoga ob tem sekundarna?
Peter Skeloča
IZVLEČEK: Avtor skozi teorijo okvirjanja in kritiko institucionaliziranega sistema novinarstva analizira proces pridobivanja vpliva v javni razpravi. Raziskovanje racionaliziranega prepričevanja odkrije, da strategija izpodbijanja odmevnosti konkurenčnih diskurzov najprej zahteva širjenje področja vpliva in šele naknadno njegovo utemeljitev, kar pomeni, da so tudi akterji s komunikativnimi nameni v uporabi sredstev prepričevanja izenačeni s strateškimi igralci.
KLJUČNE BESEDE: okvirjanje, družbena razpoznavnost, vpliv, novinarstvo
>> Prenesite celotno besedilo
Miti, tabuji, hipokrizije in drugi problemi v znanstveni politiki in v družbenem statusu znanosti v Sloveniji: prispevek k antropologiji zablodelega sveta
Vlado Kotnik
IZVLEČEK: Članek obravnava skozi zgodovinskoantropološko in socialnoantropološko perspektivo nekatere aktualne razmere v slovenski znanosti (kot administrativno homogeniziranem in institucionaliziranem polju), trende v znanstveni politiki in partikularne probleme v njunem družbenem statusu, za katere se zdi, da postajajo izjema, ki potrjuje pravilo. Avtor na podlagi pisnih gradiv in terenske izkušnje poimenuje in analizira nekaj šokantnih in zaskrbljujočih ideoloških mitov, iluzij, zmot, zablod in delirijev, ki zaposlujejo ne le državno-upravljavske mentalitete v zvezi s področjem administriranja znanosti, pač pa tudi tistih, ki družbeno domeno visokega šolstva, znanosti in akademske kulture naseljujejo.
KLJUČNE BESEDE: antropologija akademskih svetov in znanstvenih okolij, slovenska znanost, znanstvena politika, akademska kultura, antiintelektualizem
>> Prenesite celotno besedilo
Kulturna konstrukcija gorskega sveta: religiozni simboli in koncept svetega
Boštjan Šaver
IZVLEČEK: V članku je predstavljen in razčlenjen teoretični nastavek projekcije tradicionalnih, predvsem religioznih mitov in vrednot, v naravno okolje gorskega sveta. Poleg nekaterih klasičnih nastavkov religioloških, antropoloških in kulturnih študij vključuje sestavek izbrane primere iz vsakdanjega sveta in različnih kulturnih zakladnic, ki jih z metodo diskurzivne analize vpenja v tekst. Sestavek tako osvetljuje predvsem vidik tradicionalne konstrukcije realnosti, ki predhaja sodobne družbene in kulturne projekcije, običajno tesno povezane z različnimi sodobnimi praksami od športa do celovite nacionalne identitete in nacionalne mitologije.
KLJUČNE BESEDE: sociologija religije, sveta gora, religija, mitologija, sveto, alpska kultura, simbol, diskurzivna analiza
>> Prenesite celotno besedilo
Kakovost življenja: med novimi blaginjskimi koncepti in družbenimi izzivi
Srna Mandič
IZVLEČEK: Članek podaja pregled novejših blaginjskih konceptov ter njihov razvoj analizira z dveh zornih kotov. Prvi zadeva družbeni kontekst, v katerem se ti koncepti oblikujejo ter obravnava povezavo med družbenimi akterji in načinom, kako se ”blaginja” konkretno artikulira v nekem prostoru in času. Loči znanstveni, politični in upravno-statistični tok, znotraj katerih se ”blaginja” artikulira kot predmet znanosti ali/in javne politike ali/in upravne statistike ter ugotavlja njihovo vse večje prežemanje v sodobnem evropskem prostoru. Drugi zorni kot zadeva vsebinske razlike med blaginjskimi koncepti; kot pomembno mesto razlikovanja med njimi izpostavi vprašanje, kam postavljajo težišče odgovornosti za blaginjo kot odziv na institucionalizirano individualizacijo tveganj. Izpostavljene so tudi primerjalne prednosti koncepta »kakovosti življenja«, ki je ostal relativno neobremenjen s sodobno politično retoriko
KLJUČNE BESEDE: Kakovost življenja, blaginjski koncepti, artikuliranje blaginje, kazalci, javne politike
>> Prenesite celotno besedilo
Družbena kakovost, priložnost za razmislek o novih možnostih uporabe znanih socioloških konceptov
Mojca Novak Pešec, Ružica Boškić, Maša Filipovič
IZVLEČEK:Avtorice poudarjajo, da članek predstavlja prvo obsežnejše kritično seznanjanje širše slovenske strokovne javnosti s konceptom in modelom družbene kakovosti. Pri tem izpostavljajo posebej uporabo dveh konceptov – družbene kohezije in krepitve moči, ki jo presojajo v perspektivi njunega tradicionalnega pojmovanja in ustaljene rabe v družbenih vedah. Prav tako so tudi poudarjeni izstopajoči pomeni seznanjenosti z omenjenim konceptom – politični in strokovni.
KLJUČNE BESEDE: družbena kakovost, socialno-ekonomska varnost, družbena kohezija, krepitev moči
>> Prenesite celotno besedilo
Evropska perspektiva na začasni in trajni izstop s trga dela: reformiranje zavarovanja za brezposelnost in pokojninskega zavarovanja v Sloveniji
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: Temeljna skupna značilnost vseh evropskih režimov blaginje je, da so se oblikovali kot specifični spleti lastne tradicije in iniciativnih idej iz okolja, kjer je imela odločilno vlogo in vpliv nemško-avstrijska ideja socialnega zavarovanja zoper temeljna socialna tveganja. Obseg zavarovanja je bil predvsem odvisen od tega, katere ciljne skupine so bile izvorno jedro teh režimov blaginje: ranljive družbene skupine v rezidualnih, zaposleni v industrijsko-korporativističnih in vsi državljani v institucionalno-redistributivnih. Programi za posamezna socialna zavarovanja so se uvajala postopno, toda zavarovanje za starost je bilo v glavnem uvedeno do začetka druge svetovne vojne. »Zlati dobi« države blaginje v šestdesetih letih je sledila njena kriza, ki jo je povzročil rastoči razkorak med socialnimi stroški in zanje razpoložljivimi viri. Med programi socialnega zavarovanja so bili programi zavarovanja za primer brezposelnosti in pokojninski programi predmet najbolj obsežnih in korenitih reform. Da bi ugotovila značilnosti teh procesov sprememb, je avtorica analizirala najbolj pomembne značilnosti obeh tipov zavarovanj v izbranih državah različnih režimov blaginje. Pri tem je ugotovila, da izvorne značilnosti posameznih režimov blaginje vplivajo predvsem na značilnosti programov zavarovanja za starost, manj pa na programe zavarovanja za primer brezposelnosti. Sicer pa je osrednja značilnost vseh analiziranih programov usmerjenost na socialno varnost na osnovi prispevka, ki je še posebej izražena v obdobju gospodarskih kriz. Posebej za tranzicijske države pa velja, da so njihovi programi socialnega zavarovanja industrijsko-korporativistični po svoji naravi. Socialistični politični režim res ni prispeval k razvoju večstebrnih programov pokojninskega zavarovanja – kar se poskuša v sedanjih reformah nadoknaditi – in je zaradi formalne polne zaposlenosti zanemaril zavarovanje za izgubo zaposlitve, je pa presegel razlikovanje v zavarovanju različnih družbenih skupin – fragmentacijo, ki je ena osrednjih značilnosti industrijsko-korporativističnih režimov blaginje.
KLJUČNE BESEDE: režimi države blaginje, socialno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposlenosti, zavarovanje za starost
>> Prenesite celotno besedilo
Analiza koncepta družbena kohezija skozi prizmo ločitve vsakdanjega sveta in sistema
Maša Filipovič
IZVLEČEK: Avtorica v članku sistematično analizira koncept družbene kohezije, pri čemer naredi pregled njegovih pojmovanj v preteklosti ter v modernem obdobju. V ospredje je postavljena umestitev pojma znotraj novejše perspektive družbene kakovosti ter njeno razmerje do drugih razumevanj tega koncepta, pa tudi razmerje do drugih sorodnih konceptov, kot sta socialna vključenost ter socialna integracija. Pri tem ločuje med dvema glavnima pogledoma na družbeno kohezijo in sicer med razumevanjem na ravni vsakdanjega sveta ter razumevanjem na sistemski ravni.
KLJUČNE BESEDE: družbena kohezija, socialna vključenost, socialna integracija, družbena kakovost
>> Prenesite celotno besedilo
Krepitev moči: kritična presoja koncepta
Ružica Boškić
IZVLEČEK: Koncept krepitve moči se je v zadnjih desetletjih uveljavil v sociologiji in drugih družboslovnih vedah. Osnovni namen članka je predstavitev koncepta krepitve moči in nekaterih njegovih značilnosti, ki so pomembne za razumevanje vsakega koncepta, ter problematizacija koncepta. Opisan je izvor, razvoj in področja uporabe samega koncepta krepitve moči. Izpostavljeno je terminološko vprašanje, ki se pojavi ob poskusih prevajanja izraza »empowerment« v slovenski jezik. Orisani sta dve smeri procesa krepitve moči, kdo je objekt krepitve in kdo je krepitelj. V drugem delu članka je predstavljena vloga krepitve moči v kvadrantu družbene kakovosti ter razvoj koncepta v okviru nastajajoče teorije družbene kakovosti. Iniciativa družbene kakovosti je z vidika koncepta krepitve moči pomembna zato, ker prinaša enega prvih poskusov konceptualizacije in operacionalizacije koncepta na makro ravni.
KLJUČNE BESEDE: krepitev moči, družbena kakovost, kazalci krepitve moči
>> Prenesite celotno besedilo
Neposredno in posredno žaljiv govor v jezikovnih priročnikih: diskurz slovarjev slovenskega jezika
Vojko Gorjanc
IZVLEČEK: Medtem ko se sodobna leksikografska praksa v tujini sprašuje, kako slovarsko ustrezno opisati frazeologijo, ki ima zakodirano negativno konotacijo pripadnikov določene (večinoma marginalizirane) skupnosti, da govor slovarja ne bi bil žaljiv, so slovarski opisi slovenščine daleč od družbene občutljivosti. Slovarji v svoj diskurz namreč vključujejo neposredno in posredno žaljiv govor, ki smo ga v slovarjih slovenskega jezika opazovali na nivoju nabora iztočnic, slovarskih definicij in zgledov rabe. Ker normativni priročniki, med njimi še posebej slovarji, v družbi funkcionirajo kot avtoritativne knjige, rešitve v njih lahko služijo tudi kot argument za spodbujanje in širjenje nestrpnosti, zato bi se morali avtorji pri izdelavi slovarjev tega zavedati in ravnati družbeno občutljivo in odgovorno.
KLJUČNE BESEDE: leksikografija, diskurz, slovenski jezik, politična korektnost
>> Prenesite celotno besedilo
Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice
Nataša Logar
IZVLEČEK: Slovar kot nabor poimenovalnih enot nekega jezika je spremenljiv pojav. Vanj neprestano vstopajo poimenovanja za nove predmete, pojme itd. Po izvoru ločimo poimenovanja iz lastnega jezika in poimenovanja iz tujega jezika. V okviru lastnega jezika je v slovenščini najproduktivnejša možnost za tvorbo poimenovanj besedotvorje. Analizirali smo dva besedotvorna pojava, ki sta bila najprej kot nova v slovenščini normativno zavračana, vendar pa sta v jeziku ostala in sta v zadnjem času celo vse bolj produktivna. Gre za zloženke iz dveh samostalnikov tipa kinospored, ki se pogosteje kot skupaj – tudi zaradi stanja, kakršno je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001 – pišejo narazen, in zloženke iz kratic tipa UKV-omrežje, ki besedotvorno sodijo v isto skupino, zanje pa je značilno, da jih je – tako kot tudi kratic samih – vse več v terminologiji, pri čemer za terminološke kratice danes velja, da so večinoma prevzete iz angleščine.
KLJUČNE BESEDE: slovar, norma, besedotvorje, zloženka, kratica