Družboslovne razprave 45 (XX)
Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni položaj v strukturi popolnega omrežja v razredu
Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec
IZVLEČEK: V tem prispevku raziskujemo socialno oporo in medosebne značilnosti dijakov glede na položaj posameznika v strukturi popolnih socialnih omrežij. Analizirali smo predhodno zbrane podatke za osem popolnih omrežij tretjih letnikov Gimnazije Bežigrad v Ljubljani. Podatki so bili zbrani z anketo, ki je bila sestavljena iz več delov. Anketo so sestavljala vprašanja o (1) razsežnostih socialne opore (materialna ali instrumentalna opora, informacijska opora, emocionalna opora in neformalno druženje), o (2) razpo- loženju anketirancev in o (3) medosebnih značilnostih dijakov oziroma štirih sklopih trditev, ki se nanašajo na prijateljstvo (osamljenost), vedenje v socialnih situacijah (samoopozarjanje in konformnost), socialno izolacijo in socialno samospoštovanje. Z metodami kot so faktorska analiza, izračun mer središčnosti, hierarhično razvrščanje v skupine in analizo variance smo odkrili naslednje. Za dijake, ki so najmanj osamljeni, socialno izolirani in konformni ter imajo najvišjo vrednost samospoštovanja in nadpovprečno vrednost samoopozarjanja, velja večja verjetnost, da ob problemu poiščejo pomoč in da jo nudijo ostalim. Zanje je značilno, da zasedejo najpomembnejše položaje v strukturi popolnih omrežij opore, saj so najbolj priljubljeni člani v omrežjih in imajo največji vpliv na druge. Ravno tako so dijaki, ki zasedajo najpomembnejše položaje v strukturi popolnega omrežja opore, ocenili svoje razpoloženje statistično značilno višje od ostalih. V nadaljevanju smo se ukvarjali še z razlikami med odgovori deklet in fantov. Ugotovili smo, da so dekleta pogosteje vir opore in hkrati pogosteje iščejo pomoč. Razen v primeru neformalnega druženja, kjer imajo fantje statistično značilno višje vrednosti. Prišli smo do zanimive ugotovitve, da so fantje hkrati bolj osamljeni in manj socialno izolirani od deklet.
KLJUČNE BESEDE: socialno omrežje, mere središčnosti in pomembmosti, socialna opora,medosebne značilnosti, osamljenost, socialna izolacija, socialno samospoštovanje,konformnost, samoopozarjanje, faktorska analiza, mere središčnosti in pomembnosti,hierarhično razvrščanje, analiza variance
>> Prenesite celotno besedilo
Towards e-governance: evaluating the use of the Internet by the Slovenian government
Boris Kragelj
IZVLEČEK: The government has potentially good possibilities of employing the Internet for its activities. It can use the Internet for boosting its internal efficiency, or it can use it to provide better life for citizens and improve the democratic process of governance. In the paper we are questioning Slovenian government’s use of the Internet with regard to various possibilities provided by the Internet and taking into account broader social and political factors of Internet use by the govern- ment. We critically evaluate Slovenian government’s use of the Internet at the begin- ning of 2002 (53 main websites), taking into consideration three important factors: different possibilities of government employment of the Internet, social conditions of successful Internet use by the government, and the corresponding model of adopting the Internet by the government in relation to its particular national background. For this purpose we are introducing a special methodological approach: an evaluation study that is based on five classical evaluation criteria of public policy analysis. We try to determine how (1) effectively, (2) efficiently, (3) equitably, (4) adequately and (5) responsively the Slovenian government uses the Internet. Based on the results we can conclude that the Slovenian government only employ the Internet to a limited extent and we suggest a number of improvements for a more effective and successful use of the Internet by the Slovenian government in the future.
KLJUČNE BESEDE: Internet, government, e-governance, e-administration, e-participation,public policy, evaluation: Internet, government, e-governance, e-administration, e-participation,public policy, evaluation
>> Prenesite celotno besedilo
Kulturna umestitev Slovencev v Evropi: aplikacija Hofstedejevega modela
Milan Zver, Tjaša Živko
IZVLEČEK: Na podcenjenost kulturnih orientacij v raziskovanju sodobnih razvojnih procesov opozarja vse več uglednih družboslovcev svetovnega formata (Berger, Huntington, Inglehart, Hofstede, Höhmann, Apfelthaler itd). Uveljavljeno teoretično izhodišče je, da ima vsaka družbena struktura svoj kompatibilni kulturni sistem, s katerim se legitimira in vzdržuje. V tem smislu nas je zanimalo, ali obstajajo značilne razlike med evropskimi državami in ali smo Slovenci v kulturnem smislu pripravljeni na uvajajočo standardizirano moderno družbeno strukturo. S pomočjo obstoječih javnomnenjskih baz podatkov, Hofstedejevega modela in metode razvrščanja v skupine smo primerjali slovenske kulturne orientacije z ostalimi v Evropi. Ugotovili smo, da je slovenska kulturna izkaznica splet predmodernističnih (ostanek komunizma na eni strani in tradicionalnega katolicizma na drugi), prevladujočih modernističnih, a tudi postmodernističnih kulturnih orientacij, kar Slovence uvršča v t. i. širši krog zahodno-evropske kulture, ki je kljub evidentnim razlikam uspela uveljaviti skupne kulturne standarde, ki trajno zagotavljajo stabilnost demokratičnih struktur.
KLJUČNE BESEDE: kulturne orientacije, tranzicija, zahodnoevropska kultura, Hofstdejev model kulturnih razlik, (post)modernizem
>> Prenesite celotno besedilo
Fenomenološka sociologija: konstrukcija družbenega življenja - fenomenologija družbenega sveta
Bojan Čas
IZVLEČEK: V pričujočem tematskem sklopu predstavljamo Tomaža Luckmanna, enega izmed najpomembnejših predstavnikov fenomenološke sociologije. Luckmann pojmuje sociologijo kot humanistično disciplino – ne pa zgolj kot pozitivistično in empiricistično znanost – ki mora obravnavati človeka in družbo v pristno zgodovinski optiki, zato se zavzema za dialog z ostalimi humanističnimi vedami, kot so antropologija, zgodovina in filozofija. Če sociologija tega ne bi počela, bi se izneverila svojemu predmetu in posebnemu poslanstvu, ki ga je utemeljil že Max Weber, radikaliziral pa Alfred Schütz. Predmet sociologije je družba kot del človeškega sveta, ki ga oblikujejo in živijo ljudje, ki hkrati oblikujejo tudi sami sebe.
KLJUČNE BESEDE: družbena konstrukcija realnosti, zaloga znanja, časovne strukture,vmesne institucije, življenjski svetovi, socialno delovanje, zgodovinskost sveta, sociologijaznanja, legitimiziranje, vsakdanje življenje, svet pomenov
>> Prenesite celotno besedilo
Utemeljitev za imenovanje dr. Tomaža Luckmanna, profesorja emeritusa, za častnega člana Slovenskega sociološkega društva
Frane Adam, Bojan Čas
Sestava smisla in časovna stuktura dejanj
Thomas Luckman
IZVLEČEK: Prevedla Antonija Barba
>> Prenesite celotno besedilo
Družbeni pogoji duhovne orientacije
Thomas Luckman
IZVLEČEK: Prevedla Brigita Stele