Družboslovne razprave 43 (XIX)
Uporabnost ključnih konceptov teorije zadovoljevanja potreb v oglaševanju
Urška Golob
IZVLEČEK: Raziskovanje na področju oglaševanja je osredotočeno na proučevanje učinkov,ki jih imajo oglasna sporočila na pasivne prejemnike. V literaturi je zato moč zaslediti zelo malo prispevkov, ki bi obravnavali aktivnost prejemnikov na tak način kot jo obravnava teorija zadovoljevanja potreb (ang. uses and gratifications). Prispevek se ukvarja z uporabo teorije zadovoljevanja potreb v oglaševanju. V teoretskem modelu skuša vzpostaviti povezave med ključnimi pojmi teorije zadovoljevanja potreb, motivi, vpletenostjo in zadovoljitvami na primeru oglasnih sporočil. V nadaljevanju prikaže rezultate empirične preverbe tako zastavljenega modela. Rezultati pokažejo, da je, z nekaterimi omejitvami in ob upoštevanju specifike oglasnih sporočil, kvantitativno raziskovanje na področju teorije zadovoljevanja potreb možno uporabiti tudi v oglaševanJu.
KLJUČNE BESEDE: teorija zadovoljevanja potreb, množično komuniciranje, oglaševanje, aktivnost občinstva
>> Prenesite celotno številko
Idejno ozadje esencialističnih predstav o rodnosti v treh primerih presoj nacionalne populacije
Duška Knežević Hočevar
IZVLEČEK: Tako kot pri snovanju kakršnekoli politične skupnosti je bilo tudi pri gradnji samostojne slovenske države v devetdesetih letih prejšnjega stoletja aktualno vprašanje njenega članstva – državljanov. Avtorica preudarja tedaj javno izražena mnenja o ne/upravičenosti pripadništva različno razvrščenih posameznikov novi kolektiviteti v okviru obravnave rodnostnega vedenja; to tematsko polje je eno izmed bolj manifestnih za razkrivanje diskurza, ki implicitno in eksplicitno artikulira pogoje za tako članstvo. V skladu s hipotezo, da je prav v obdobju tranzicije medijski govor (zlasti v dnevnem časopisju) o nizki rodnosti prebivalstva Slovenije uveljavljal alarmistično retoriko in skrb zgolj za izumiranje “avtohtonih Slovencev”, avtorica razkriva zgodovinska idejna ozadja take predstave o nacionalni populaciji. Kateri posamezniki in skupine naj prispevajo s svojo razmnoževalno dejavnostjo k naravni obnovi razločno zamejenega nacionalnega telesa, torej kakšni naj bosta sestava in zaseg prebivalstvene celote so dileme, s katerimi so se ukvarjali že snovalci ideje o nacionalni populaciji kot naravni tvorbi iz poznega osemnajstega stoletja. Nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije in desetletje po njej so prav taka arhaična zamišljanja nacije, po katerih je avtohtono prebivalstvo naravno spojeno s prostorom, ki ga naseljuje, in ima do njega tudi primordialne pravice in dolžnosti, nepričakovano močno podložila retorične vsebine nacionalnega tiska o rodnosti na Slovenskem, ki jih strokovni govori v tem mediju niso izzvali.
KLJUČNE BESEDE: nacionalna populacija, rodnostno vedenje, sestava prebivalstva, populacijski strokovnjaki, neodvisna Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Možnost in nujnost kritičnega intelektualca : k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta
Taja Kramberger
IZVLEČEK: V kratkem uvodniku v tematiko o dekonstrukciji neoliberalizma kot nove ideologije, ki različnim produkcijskim poljem podtika svoj lasten tržni kriterij, avtorica opozarja na temeljno vlogo kritičnega intelektualca. Aktivne intervencije niso postranska in neobvezna dejavnost raziskovalcev, temveč so šele predpogoj za demokracijo in s tem za ohranitev avtonomij posameznih družbenih polj. Ob tem avtorica lapidarno oriše intelektualni poti in nekatere trajektorije dveh pomembnih kritičnih mislecev druge polovice 20. stoletja, Pierra Bourdieuja in njegovega mlajšega sodelavca in kolega Lorca Wacquanta. Uvodniku sta priložena kratka življenjepisa in izbor iz bibliografij.
KLJUČNE BESEDE: kritični intelektualec, demokracija, ideologija, Pierre Bourdieu, Loïc Wacquant
>> Prenesite celotno besedilo
Neoliberalni novorek: zabeležke o novi planetarni vulgati
Pierre Bourdieu, Loïc Wacquant
IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.
>> Prenesite celotno besedilo
Penalizacija revščine in vzpon neoliberalizma
Loïc Wacquant
IZVLEČEK: Članek razlaga in razširja analizo, ki jo je avtor predstavil v svoji knjigi ‘Prisons of Poverty’ in v kateri dokazuje, da je splošno naraščanje zaporniške populacije v razvitih družbah posledica vse pogostejše uporabe kazenskega sistema kot instrumenta za obvladovanje socialne negotovosti in za brzdanje socialnih nemirov, ki so z neoliberalno politiko ekonomske deregulacije in krčenja države blaginje nastali na dnu razredne strukture. Orisuje korake, s katerimi je bilo to ‘neoliberalno kaznovanje’ izpopolnjeno v Ameriki in nato razširjeno po vsem svetu, vendar trdi, da evropske države ne sledijo slepo ameriški poti k množičnemu zapiranju: evropska pot h kaznovalni državi sproža povezano stopnjevanje tako socialnega kakor kaznovalnega obravnavanja revščine in aktiviranje policijskih funkcij blaginjskih služb, kar vodi v obliko socialnega panopticizma. Zgolj izgradnja socialne države po vsej Evropi lahko preverja razširjanje kaznovanje revščine in njenih škodljivih družbenih posledic.
KLJUČNE BESEDE: kaznovalna dr‘ava, neoliberalizem, revščina, kriminalizacija, socialnapolitika, kazenska politika
>> Prenesite celotno besedilo
Od Joining the Club h grotesknosti slovenske adaptacije na neoliberalizem
Taja Kramberger
IZVLEČEK: Zgolj negotovo prepričanje in intuicija o tem, da je s slovensko kulturno in znanstveno politiko – pa tudi s politično politiko – nekaj hudo narobe, ne zadošča za prepoznavanje, odkrivanje in odpravljanje subtilnih ideoloških mehanizmov, ki v zadnjem desetletju pospešeno prodirajo v tudi Slovenijo. Gre za sistemski vdor seta mobilizacijskih doktrin, diskurzov in mehanizmov imperialno nastrojenega neoliberalizma domala na vsa področja družbene produkcije in državljanskega življenja (od znanosti, kulture, do prava, umetnosti itn.), ki spodkopavajo temeljne človekove in državljanske pravice in na njihovo mesto kot normativ postavljajo tržno logiko, se pravi, kriterije množičnosti. Avtorica poudarja, da je neoliberalne strategije in njihove dejanske namene najprej potrebno znati jasno prepoznati, da bi se od njih lahko ustrezno ogradili. Neoliberalizem ni niti nujnost niti usoda, je politična motivirana akcija manjšine (elite), ki računa – zavestno ali nezavedno – na učinke svojih implantacij. Članek nudi nekaj mentalnih orodij in kategorij za prepoznavanje neoliberalizma, ter kritično obravnava nekaj njegovih prodorov v Slovenijo, kjer se je ta ideologija “uspešno” ujela s podobnimi preteklimi strukturnimi dispozitivi.
KLJUČNE BESEDE: neoliberalizem, ideologija, denegacija, provinca, psevdo–intelektualci, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije : uvodni razmislek
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: Članek predstavlja uvodni razmislek v tematski sklop člankov o omrežjih socialne opore, objavljenih v reviji Družboslovne razprave št. 43. Strnjeno nakaže razvojne faze raziskovalnega interesa za proučevanje socialne opore: od prvotnega poudarjanja emocionalnih preko socialnointegrativnih do nedavnih komunikacijskih vidikov. Zariše razvoj raziskovanja omrežij socialne opore v Sloveniji, povzame glavne ugotovitve komentiranih člankov ter nakaže njihovo uporabno razsežnost.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, socialna opora, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Konceptualizacija socialne opore
Valentina Hlebec, Tina Kogovšek
IZVLEČEK: Namen članka je pregledno predstaviti teoretične koncepte socialne opore, ki so osnova za empirične študije, ki sledijo v nadaljevanju. Vsebina članka je zastavljena skladno z običajnim zaporedjem družboslovnega raziskovalnega postopka. Začnemo z opredelitvijo socialne opore, nadaljujemo z operacionalizacijo razsežnosti in predstavitvijo najpogosteje uporabljanih modelov socialne opore. Najprej sta predstavljena model splošnih učinkov in model vloge socialne opore kot zaščite pred stresom, sledijo model percipirane in dobljene opore, model socialne integriranosti ter model socialne opore kot transakcijskega procesa. V zadnjem delu je socialna opora navezana na ego-centrična socialna omrežja.
KLJUČNE BESEDE: socialna opora, konceptualizacija, modeli socialne opore, egocentrična socialna omre‘ja
>> Prenesite celotno besedilo
Merjenje egocentričnih omrežij socialne opore
Anuška Ferligoj, Tina Kogovšek
IZVLEČEK: Podatki o osebnih omrežjih (imenovanih tudi egocentrična omrežja) in njihovih značilnostih se vedno bolj pogosto uporabljajo v družboslovnih raziskavah, še posebej v raziskavah o kakovosti življenja, socialni opori in podobno. Ker se vsi podatki o osebnem omrežju ponavadi zberejo pri samem anketirancu, je kakovost (zanesljivost in veljavnost) teh meritev zelo pomembno vprašanje. V tem prispevku so predstavljeni rezultati nedavne raziskave o kakovosti merjenja podatkov o osebnih omrežjih. Podatki so bili zbrani v letu 2000 z računalniško podprtim osebnim in telefonskim anketiranjem na slučajnem vzorcu 1033 polnoletnih prebivalcev Ljubljane. Eden od pomembnejših dejavnikov, katerega vpliv še ni bil preverjen, je vpliv tehnike zbiranja podatkov – “po alterjih” ali “po vprašanjih”. Ko z generatorji imen že pridobimo seznam alterjev, lahko nadaljnja vprašanja o alterjih postavimo na dva načina. En način (po alterjih) je, da vzamemo posameznega alterja, postavimo vsa vprašanja o njem/njej ter nadaljujemo na ta način, dokler ne pridemo do konca seznama alterjev. Drug način pa je (po vprašanjih), da vzamemo posamezno vprašanje, ga postavimo za vsakega alterja na seznamu in nadaljujemo na ta način, dokler ne izčrpamo vseh vprašanj o alterjih. Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da med uporabljenimi metodami najkakovostnejše podatke zberemo z metodo zbiranja podatkov po telefonu po alterjih, zato je bila ta metoda uporabljena tudi v raziskavi o omrežjih socialne opore Slovencev kot socialnem kapitalu l. 2002.
KLJUČNE BESEDE: egocentrična omrežja, zanesljivost, veljavnost, socialna opora, meta analiza
>> Prenesite celotno besedilo
Sorodstvene vezi kot vir socialne opore posameznikov
Polona Dremelj
IZVLEČEK: Sodobne družbene okoliščine neposredno vplivajo na življenje posameznika in njegovo vzpostavljanje odnosov z drugimi. Posameznik je bil v modernih in predmodernih družbah močno vezan na delovanje znotraj različnih družbenih skupin in kategorij, predvsem sorodstva in družine. V sodobni družbi ta vezanost stopi v ozadje, pri tem pa nastajajo individualizirane oblike in položaji bivanja posameznika. Kljub razpravam o krhanju družinskih vezi in prenosu funkcij in obveznosti družine na profesionalne storitve države blaginje, dejstva kažejo, da družinske in sorodstvene vezi ostajajo še naprej močne, čeprav so zaradi vse večjih alternativnih možnosti izbire posameznikov postale vedno manj zavezujoče. V članku skušam na podatkih o omrežjih socialne opore prebivalcev Slovenije pokazati, da imajo danes, kljub vse večji individualizaciji posameznika, sorodstvene in ožje družinske vezi za posameznika še vedno pomembno vlogo.
KLJUČNE BESEDE: sodobna družba, posameznik, medsebojni odnosi, socialna opo-ra, socialna omrežja
>> Prenesite celotno besedilo
Socialna omrežja starostnikov v Sloveniji
Valentina Hlebec
IZVLEČEK: Preučevanje socialnih omrežij starostnikov je zaradi njihovega naraščajočega deleža čedalje bolj pomembno. Pri reprezentativnem vzorcu starostnikov v Sloveniji smo z razvrščanjem v skupine našli šest skupin omrežij socialne opore, ki se lahko uvrstijo v tri kvalitativne tipe, in sicer sorodstveno oziroma družinsko omrežje, ki predstavlja 65 % vseh omrežij, omrežje, integrirano v bivalno okolje, ki predstavlja 15 % vseh omrežij, ter omrežje širšega bivalnega okolja, ki predstavlja edini mestni tip omrežij (21 % vseh omrežij). Znotraj prevladujočega družinskega tipa omrežij socialne opore najdemo tudi omrežja z izrazito omejenimi viri socialne opore. Skupaj s starostniki z omrežji širšega bivalnega okolja bodo starostniki z omejenim družinskim omrežjem socialne opore najbolj potrebovali dodatne formalne vire za zagotavljanje vseh potreb po socialni opori.
KLJUČNE BESEDE: razvrščanje v skupine, socialna omrežja, socialna opora, starostniki, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Omrežja socialne opore Ljubljančanov
Tina Kogovšek, Valentina Hlebec, Polona Dremelj, Anuška Ferligoj
IZVLEČEK: Tako teorija kot številne empirične raziskave kažejo, da je socialne opora večrazsežen pojem. Lahko ga razdelimo na štiri¸večje razsežnosti: materialna (instrumentalna), informacijska, in emocionalna opora ter opora v smislu neformalnega druženja. V članku analiziramo omrežja socialne opore prebivalcev Ljubljane, glavnega mesta Slovenije. Podatki so bili zbrani v letu 2000 s telefonskim anketiranjem na slučajnem vzorcu 1033 polnoletnih prebivalcev Ljubljane. Rezultati se ujemajo z rezultati nekaterih zgodnejših podobnih raziskav, pokazali pa so se tudi nekateri novi in zanimivi rezultati.
KLJUČNE BESEDE: socialna opora, egocentrična omrežja, velikost omre‘ja, sestava omrežja, moč vezi, značilnosti vezi