Družboslovne razprave 43 (XIX)
Diasporično slovenstvo: politika, nacionalizem in mobilnost
Zlatko Skrbiš
IZVLEČEK: Literatura o tvorbi in funkcioniranju sodobnih diasporičnih procesov koristno pripomore k razumevanju vloge, ki jo odigrava slovenska diaspora v kontekstu slovenske družbe in pri celostnem ovrednotenju odnosa, ki se oblikuje med domovino in Slovenci po svetu. Pričujoči članek sestoji iz dveh delov. Prvi del tega prispevka povzema relevantno literaturo o globalni mobilnosti in modernih diasporah. V drugem delu pa se članek osredotoča na konkretni primer slovenske diaspore, ki je, kot politični subjekt, prišla na slovensko politično prizorišče šele s procesom slovenskega osamosvajanja. Na simbolnem nivoju je diaspora postala znanilec stapljanja političnih predsodkov, hkrati pa je praktično prispevala k procesu osamosvojitve skozi lobiranje tujih vlad za priznanje nove države. Z zaključkom osamosvojitvenega procesa je diaspora izčrpala svojo aktivno vlogo in postala pasiven subjekt političnih diskurzov, uporabljana brezpredvsem za legitimiranje nacionalistično obarvanega ideala Slovenstva. Tovrstna vizija diaspore je problematična, ker utemeljuje diasporo na izbranih ideoloških značilnostih, pri tem pa povsem ignorira in zamegljuje heterogenost, ki bolj kot karkoli drugega označuje diasporično slovenstvo. Članek zagovarja tezo, da je tovrstno projeciranje diaspore problematično ne le zaradi nacionalizma, ki ga vsebuje, temveč predvsem zato, ker vidi diasporo kot pasivni ostanek preteklosti, namesto kot del dinamičnega procesa, povezanega s transnacionalnimi in globalizacijskimi tokovi sodobne družbe.
KLJUČNE BESEDE: slovenska diaspora, nacionalizem, nacionalizem na daljavo, transnacionalizem, mobilnost
>> Prenesite celotno besedilo
Interpersonal dynamics in network organizations
Andrej Rus
IZVLEČEK: Network organization is an organizational form that holds a big promise of reaching organizational flexibility. It is often argued that by means of tearing down the walls of bureaucratic authority organizations can promote organization-wide cooperation and integration, essential features of competitive organizations in a changing marketplace. In this paper we look at a simpler version of network organization i.e. matrix organization in order to study interpersonal dynamics in an organization. Specifically, we look at social networks and show that the patterns of relationships predicted by the expectaions of theory of network organization does not emerge. Contrary to expectations, we find the lack of lateral networks and strong vertical communication with direct supervisors. The paper concludes by proposing a theory of status uncertainty as an explanation for the failure of network organizations to eschew bureaucracy and generate company wide integration and cooperation. The tearing down of bureaucracy creates status uncertainty within organizations which leads actors to build protective neworks recreating hierarchies in the process. The paper concludes with suggestion that bureaucracy could be altered in many ways to accommodate flexibility. But flexibility can not be achieved by tearing down bureaucracy.
KLJUČNE BESEDE: network organization, matrix organization, social networks, interpersonal dynamics
>> Prenesite celotno besedilo
Recent trends in public management
Laurence E. Lynn
IZVLEČEK: : Citizens around the world are awakened as never before to their right to an effective government, to a government that can perform honestly and efficiently. This awakening is the greatest source of pressure for better public policies, administrative reform, and a “New Public Management.” Administrative reform is now an unquestioned priority of the international community, of OECD, of the World Bank, of the European Union, and of many regional bodies. This paper first describes key ides of New Public Management movement and evaluates the results and experience accumulated over the past 15 years. It offers the analysis of the points of global convergence in the administrative reform around the world and suggests caution with respect to one-size-fits-all solutions. The second part of the paper is dedicated to the presentation and analysis of the US experience with administrative reforms of Clinton and Bush administration.
KLJUČNE BESEDE: New Public Management, public administration – administrative reform
>> Prenesite celotno besedilo
Politična stabilnost kot stanje razvite demokracije
Matevž Tomšič
IZVLEČEK: V svojem članku avtor tematizira problematiko stanja oz. kvalitete demokracije v sodobnih družbah. Pri tem uporablja koncept politične stabilnosti, ki ga opredeli kot stanje razvite demokracije. Iz tega izhajajoč skuša zajeti fenomen politične stabilnosti v kar najširšem smislu. Na ta način oblikovan model politične stabilnosti sestoji iz treh komponent: obstojnosti sistema, inkluzivnosti ter efektivnosti. Ob tem je poudarjena medsebojna povezanost in odvisnost med posameznimi aspekti omenjenih komponent. Po avtorjevem mnenju ta model predstavlja osnovo za primerjalno evalvacijo stanja demokracije v različnih deželah, tudi ali predvsem tistih, ki so se relativno pred kratkim podale na pot demokratizacije.
KLJUČNE BESEDE: politična stabilnost, demokracija, obstojnost sistema, inkluzivnost, efektivnost
>> Prenesite celotno besedilo
Prevlada nasilja : Busheva elita in ameriška demokracija po 11/9/2001
John Higley
IZVLEČEK: V članku trdim, da je s predsednikovanjem Goergea W. Busha prišla na oblast izjemno kohezivna elita levjega tipa. Busheva elita je v položaju, da se pri vladanju in prenosu ameriške moči v mednarodno okolje precej zanaša na uporabo nasilja. S tem na pomembne načine spreminja delovanje in zgradbo ameriškega političnega režima. Sprašujem se, ali so te spremembe elit in režima začasen odklon ali kaj trajnejšega. Odgovarjam, da zlovešči svetovni trendi napovedujejo, da bodo mnoge od omenjenih sprememb ostale prisotne, zato raziščem še nekatere njihove dolgoročne posledice za ameriško demokracijo.
KLJUČNE BESEDE: elite, vladajoče elite, Pareto, nasilje, ameriπka demokracija
>> Prenesite celotno besedilo
Načelo socialne države v nemški ustavi: navodilo sodstvu ali le argumentativni okras?
Paul Tiedemann
IZVLEČEK: Zvezna republika Nemčija je nedvomno socialna država. Še vsaka vlada doslej je vodila socialno politiko, ki si je prizadevala za ekonomsko zaščito šibkejših slojev prebivalstva. Socialne politike dejansko sploh ni mogoče opustiti, ker politična stranka, ki bi zahtevala kaj takšnega, ne bi imela nikakršnih možnosti, da si pridobi politični vpliv. Tako imenovano strukturno načelo socialne države temu nima kaj dodati. Tudi če v Temeljnem zakonu ne bi bila zapisana besedica “socialno”, se socialno-pravne strukture v ničemer ne bi razlikovale od današnjih. V pravni praksi igra načelo socialne države tako rekoč vlogo golega okrasa. Sklicevanje na to načelo praktično nikdar ne pripomore k temu, da bi bila neka utemeljitev prepričljivejša, kakor če se na to načelo ne bi sklicevala. Lahko pa se zgodi, da argumentacija s tem, ko se sklicuje na načelo socialne države, izgubi na prepričljivosti. S pravnega vidika je načelo socialne države povsem odveč.
KLJUČNE BESEDE: načelo socialne države, programska norma, temeljne pravice, ustava
>> Prenesite celotno besedilo
Vključevanje uporabnikov v oblikovanje in izvajanje storitev
Ružica Boškić
IZVLEČEK: Na področju analize politik se od osemdesetih let 20. stoletja vse bolj postavlja vprašanje kakovosti storitev. Uporabniki in uporabnice postajajo vse bolj pomembni subjekti pri oblikovanju in izvajanju storitev javnih politik. Članek obravnava razloge, ki so privedli do tega in sodobne trende na področju vključevanja uporabnikov. Med različnimi načini vključevanja sta posebej predstavljena dva najpomembnejša.Prvi je demokratični model, ki temelji na načelu državljanstva; drugi je potrošniški model, kjer je uporabnik obravnavan kot potrošnik. Vključevanje uporabnikov je obravnavano na splošno, tovrstna konceptualna izhodišča pa je možno aplicirati tudi na različne sektorske politike, kot na primer na analizo stanovanjskega področja.
KLJUČNE BESEDE: toritve javnih politik, vključevanje uporabnikov, demokratiËni model, potrošniški model
>> Prenesite celotno besedilo
Croatian civil society on the pathway to becoming a legitamete public actor
Gojko Bežovan
IZVLEČEK: This article deal with issue of civil society development in Croatia as transitional and post war country during 1990s. Civil society development in this time is very much related to the humanitarian crisis caused by the War and involvement of international and foreign organisation. Beside that, civil society in Croatia has a poor tradition, its development has been hindered by half a century of communism and totalitarian ideology, coupled with the lack of experience with the concept of freedom of association. In the second part of article, using the concept of CIVICUS Index on Civil Society Project, we analyse four dimension of civil society in Croatia: the structure of civil society; the legal, political and socio-cultural space in which civil society operates in the larger regulatory, legal and social environment; the values civil society represents and propagates and the impact civil society has on social and community development as well as on the public policy process. The most critical area of civil society development in Croatia is related to the limited space it has to operate, as defined by the legislative, political and social-cultural framework. With legislation we do need to deal more with public policy issues trying to institutionalise a place for CSOs social capital building activities. The negative attitude of the state, restrictive legislation, a lack of social responsibility on the part of the corporate sector and the absence of a culture of volunteering and public spiritedness are vital problems. Regarding its impact, civil society organisations seems, at least in their own perceptions, to contribute significantly to solving specific social, economic and political problems and furthering the public good. However, influence on the public policy process is very limited.
KLJUČNE BESEDE: civil society, non-profit sector, Croatia, post-communist countries