Družboslovne razprave 30-31 (XV)
Prispevek v mozaik zgodovine Instituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani ob njegovem jubileju
Marjan Kroflič
IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.
>> Prenesite celotno besedilo
Udeležba ali beg?
Ana Barbič
IZVLEČEK: Ugotovitve jugoslovanske raziskave množičnih medijev iz konca šestdesetih let kažejo, da zmerno gledanje televizije in poslušanje radia spodbuja politično aktivnost, medtem ko pretirana izpostavljenost gledanju/poslušanju lahko pomeni nadomestilo za družbeno angažiranost. Politično najbolj aktivni zmerni radijski poslušalci in televizijski gledalci imajo tudi pozitivna politična stališča, so izobraženi, imajo visoke dohodke in so dobro zasidrani v (urbani) lokalni skupnosti. Med prekomernimi poslušalci in gledalci pa prevladujejo starejši, manj izobraženi, prebivalci podeželja. Ti kažejo nagnjenost k medijem kot nadomestilu za druga zadovoljstva in prijateljstva, ki so jih izgubili ali jih niso nikoli imeli.
>> Prenesite celotno besedilo
Projekt Slovensko javno mnenje in njegov čas SJM 1968-1999
Niko Toš
IZVLEČEK: V prvem delu avtor prikazuje zasnovo in rast projekta Slovensko javno mnenje (SJM) v obdobju 1968-1999. Projekt SJM označi kot nacionalni družboslovni empirični infrastrukturni projekt, ki je potekal in se razvijal sočasno s podobnimi infrastrukturnimi projekti v ameriškem in zahodnoevropskem družboslovju (npr. General Social Survey, Allbus). V drugem delu pa na osnovi rezultatov raziskave SJM za isto obdobje prikaže osnovne značilnosti vrednotnega opredeljevanja Slovencev o ključnih socialnih, ekonomskih in političnih vprašanjih. Z vidika prevladujočih orientacij ljudi opazovano obdobje, ki je pomembno z nacionalnozgodovinskega vidika (osamosvojitev), oznaČi kot obdobje “v prehodu” in prevladujoče vrednote v tem času kot “vrednote v prehodu”. Sestavek lahko štejemo kot prispevek k zgodovini sociologije na Slovenskem, hkrati pa kot prispevek k razumevanju sprememb v svetu Slovenčevih vrednot na prehodu iz avtoritarnega v demokratični sistem.
>> Prenesite celotno besedilo
Pripombe k vprašanju o razslojenosti sodobne slovenske družbe
Dušan Pirjevec
Družbena stratifikacija v Jugoslaviji
Stane Saksida
IZVLEČEK: Tekst uvaja model, ki dovoljuje uporabo poljubnega števila stratifikacijskih dimenzij. Slednje uvajamo glede na kriterijske funkcije, ki jih selekcioniramo po dinamičnem sistemskem modelu. Na osnovi modela definiramo kriterije izbora dimenzij kot funkcije ciljev aplikacije modela. Z izborom se za potrebe strukturne analize socialističnih družb odklanja marksistični razredni model, ki ga zamenjuje model socialne stratifikacije s štirimi dimenzijami in to z dimenzijami moči, poklica, dohodka in generalnega statusa,ki se povezuje s statusnimi simboli. Slednji lahko nastopajo tudi kot relativno avtonomna dimenzija. V tekstu se potem analizirajo generatorji uporabljenih dimenzij.
>> Prenesite celotno besedilo
Nekaj odprtih problemov delavskega samoupravljanja
Jože Derganc
Vrednote zaposlenih do dela in do družbe
Veljko Rus
IZVLEČEK: Prispevek interpretira rezultate mednarodne raziskave, ki se je izvajala v elektronski industriji v letih 1985 in 1994. Obravnava samo tiste rezultate, ki se nanašajo na vrednotenje dela in na preference zaposlenih v zvezi s prihodnostjo njihove družbe. Rezultati kažejo na to, da centralnost dela v omenjenem desetletju upada, da slabijo socialistične preference po enaki in kooperativni družbi in da se krepi postmaterialistični blaginjski sindrom.
>> Prenesite celotno besedilo
(Ne)uspehi prebivalstvene politike
Katja Boh
IZVLEČEK: V prispevku sem želela opozoriti na omejenost teorij, ki upadanje rodnosti pripisujejo enemu ali manjšemu številu dejavnikov – po navadi ekonomskim ali biološkim dejavnikom – in na pomen kvalitativnih vidikov življenja za odločanje o starševstvu. Posebej sta izpostavljeni teorija o “medgeneracijskem pretakanju blaginje”, materialnih in nematerialnih dobrin ter teorija o “optimalni druŽini”, ki teži k vzpostavljanju ravnotežja med “stroški” za otroka in “koristmi” za starše, kar ima za posledico zniževanje velikosti “optimalne družine”. To je razlog, da se dvojice v sodobnem svetu odločajo za strategije nizke rodnosti. Z dodajanjem socioloških razsežnosti se širi in poglablja razprava o dejavnikih, ki vplivajo na upadanje rodnosti, in razkrivajo vzroki za nemoč in neučinkovitost pri uveljavljanju ukrepov prebivalstvene politike. Prebivalstveni “optimum” se v praksi določa glede na trenutni položaj in razporeditev politične moči, prebivalstveni ukrepi pa se udejanjajo prek drugih politik, kot npr. družinske, gospodarske, finančne, zdravstvene, socialne in izobraževalne politike, čeprav se njihovi cilji pogosto razhajajo. Prebivalstvena politika tudi ne more biti uspešna zato, ker praviloma zastopa kolektivistične nasproti individualnim in družinskim interesom. Tudi to je razlog, da je spreminjanje rodnostnega obnašanja večinoma posledica splošnega družbenega razvoja in ne prebivalstveno političnih ukrepov.
>> Prenesite celotno besedilo
Ostarela družba
Mišo Jezernik
IZVLEČEK: Pojasnitvi demografskih kazalcev, ki opredeljujejo pojav t. i. ostarele družbe v industrijsko razvitem svetu nasploh in v Sloveniji posebej, sledi okvirna analiza političnih, ekonomskih, socialnih in moralnopolitičnih implikacij. V tem kontekstu so posebej poudarjeni pojav gerontokracije in posledice t. i. generacijskega konflikta. Prvo in drugo je osvetljeno s podatki raziskav, ki so bile opravljene na tujem in doma. Stališča do domov za ostarele, patronažne službe in zdravstvenih institucij in z njimi posredno povezana ekonomska problematika sodijo med integralne dele prispevka, ki je v zadnji konsekvenci osmišljen z globalnim procesom prehoda iz industrijske v postindustrijsko družbo.
>> Prenesite celotno besedilo
Razvoj slovenske državne blaginje v evropski perspektivi
Mojca Novak Pešec
IZVLEČEK: V zadnjih desetletjih sta tako koncept blaginje kot z njim povezana socialna politika predmet pogostih kritik in sicer v smislu, da sta preveč radodarna in da je zato potrebno temeljito krčenje socialnih stroškov. Podobno kritiko doživlja tudi socialna politika v bivših socialističnih režimih. V svojem članku zagovarja avtorica tezo, da lahko tudi socialistične režime blaginje umestimo v korporativistično tradicijo modela blaginje tako po času nastanka kot po strukturnih značilnostih. Zato preverja to domnevo v tistem konceptualnem okviru, ki ga temeljno določajo razredne koalicije in sicer na primeru Slovenije in še nekaterih drugih držav, ki jih druži tradicija močne katoliške cerkve, pozna industrializacija in izkušnja vladavine komunističnih režimov. Korporativistični model blaginje se od drugih posebno razlikuje po tem, da je osredotočen na industrijske delavce in druge zaposlene v posebnih zavarovalniških programih. Avtorica je tako ugotovila, da so bili v analiziranih deželah samozaposleni precej časa izključeni iz podobnih programov blaginje. Celo več, nobena politična elita se ni potegovala za njihove socialne interese. Kljub radikalnim političnim spremembam v analiziranih deželah, so ti modeli blaginje uspeli ohraniti večino svojih temeljnih značilnostih, ugotavlja avtorica. Brez dvoma so se ti režimi spreminjali skozi čas, toda te spremembe so bolj zadevale širjenje programov kot pa njihovo preoblikovanje in krnenje.
>> Prenesite celotno besedilo
Equity is efficient!
Matjaž Hanžek
IZVLEČEK: Vrsta ekonomskih teorij govori o tem, da s povečanjem neenakosti med ljudmi vplivamo na povečano gospodarsko rast. Neenakost naj bi namreč prisilila ljudi k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Drugi ekonomisti se s tem ne strinjajo in dokazujejo, da povečana neenakost zaviralno deluje na gospodarsko rast predvsem posredno z naraščajočimi socialnimi problemi. Sociologija pri tem nima trdnega stališča, čeprav poudarja negativne socialne sestavine neenakosti. V besedilu avtor na primeru tranzicijskih držav, pa tudi razvitih tržnih gospodarstev dokazuje, da prevelika neenakost v delitvi neposredno zmanjšuje gospodarsko rast, predvsem pa povečuje socialne probleme v družbi.
>> Prenesite celotno besedilo
Stanovanje, kakovost življenja in spremembe v zadnjem desetletju
Srna Mandič
IZVLEČEK: Članek obravnava stanovanje kot sestavino kakovosti življenja ter opredeljuje in analizira s tega vidika relevantne značilnosti stanovanja. Pri tem poudarja pomen ne le fizičnih lastnosti stanovanja, ki tvorijo t.i. stanovanjski standard, ampak tudi vrsto nematerialnih značilnosti, ki tvorijo stanovanjski status in zadevajo posameznikov nadzor nad stanovanjem in potrebo po varnosti. Prav slednje dimenzije so v zadnjem desetletju izrazito pridobile na pomenu in se uveljavile predvsem prek koncepta pravice do primernega stanovanja kot temeljne človekove pravice. Članek tudi prinaša empirične podatke o stanovanjskem standardu in stanovanjskem statusu slovenskega prebivalstva. Te podatke analizira v mednarodni primerjalni perspektivi, podaja pa tudi primerjavo stanja med leti 1984 in 1994 in ugotavlja učinke ‘tranzicije’ na tem področju.
>> Prenesite celotno besedilo
Vrednote mladih
Spomenka Hribar
IZVLEČEK: Esej predstavlja predavanje, ki ga je avtorica imela na Teološki fakulteti v Ljubljani v okviru predavanj s teološkega tečaja o aktualnih temah za študente in izobražence dne 19. novembra 1985. Avtorica problematizira vrednotenje sploh, še posebej t. i. temeljno vrednoto, ki jo v sodobnem času najprecizneje izreka maksima Programa nekdanje Zveze komunistov Jugoslavije: “Nič, kar je bilo ustvarjenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško. “Kajti če ni nič tako svetega… je vse razpoložljivo.” Citirani stavek opredeli avtorica kot primer, celo temeljni stavek nihilizma današnjega sveta: Vse in vsakdo je razpoložljiv za različne politične opcije. Avtorica ugotavlja, da je govorjenje zgolj o vrednotah, ki da manjkajo… nezadostno. Temeljno vprašanje je zaris epohalno novega svetega kot svetega. Kajti enačenje ideološko posvečenega in svetega je tisto, kar je pripeljalo svet do vsesplošne manipulacije, ko nobena stvar ni več nedotakljiva – sveta. Tudi človek ne. Tudi resnica ne. Tudi božje ne.
>> Prenesite celotno besedilo
Izkoriščanje zapuščine slovenske empirične sociologije za današnje namene v okviru sekundarne analize
Janez Štebe
IZVLEČEK: Namen članka je pregled možnosti, ki jih daje sekundarna analiza podatkov. Arhivi podatkov skrbe za čim bolj pregleden opis podatkov, ki olajša sekundarno analizo. Ustrezno urejeno gradivo iz preteklih raziskav pomeni shranjeno izkušnjo o pristopih k problemom in primerjalno podlago, dano na voljo sedanjim raziskovalcem. Gradivo je nenadomestljivo tudi za pedagoške namene, pri usposabljanju bodočih družboslovcev. Iz tradicije slovenske empirične sociologije lahko črpamo dragoceno gradivo, ki ustrezno uporabljeno lahko obogati naše razumevanje dogajanja v slovenski družbi danes.
>> Prenesite celotno besedilo
15 let Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja
Janez Jug
IZVLEČEK: Članek obravnava zgodovino Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja in njenih predhodnic ter proces avtomatizacije njenega delovanja. Nastala je leta 1985 z združitvijo Knjižnice Instituta za sociologijo Univerze v Ljubljani ter Knjižnice in dokumentacije FSPN. Avtomatizacijo je začela leta 1978 z ustanovitvijo Specializiranega INDOK-centra za družboslovje in avtomatsko obdelavo bibliografskih podatkov. Julija 1993 je začela aktivno delovati v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS, junija 1994 pa je začela v njem graditi bibliografijo FDV. Avtomatizacijo je končala l. 1995 z uvedbo avtomatizirane izposoje.