Družboslovne razprave 3 (III)
Petintrideset let jugoslovanskega samoupravljanja
Veljko Rus
IZVLEČEK: Z navedbo rezultatov mednarodne empirične raziskave postavljamo pod vprašaj skrajno negativno oceno jugoslovanskega samoupravljanja. ki jo je podal Albert Meister. Pri tem ugotavljamo, da izvira Maisterova skrajno negativna ocena Jugoslovanskega samoupravljanja iz utopičnega interpretativnega modela, ki istoveti samoupravljanje s skupnostjo. Iz podobnega interpretativnega modela izhaja tudi večina jugoslovanskih družboslovcev zato tudi prihajajo do podobnih ocen jugoslovanskega samoupravljanja. Temu interpretativnemu modelu postavljam nasproti model, ki izhaja iz predpostavke, da lahko samoupravljanje temelji tudi na kolektivu. Čeprav je kolektiv nižja stopnja socialne integriranosti kot skupnost, je vendarle višja stopnja kot socialni agregat in predstavlja zaradi tega vmesno stopnjo v socialni preobrazbi delovnih organizacij.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovansko samoupravljanje, socialna integriranost, kolektiv, interpretativni modeli, vrednotenje
>> Preberite celotno besedilo
Planiranje v Jugoslaviji - med planiranjem bodočnosti in uresničevanjem vizije
Gregor Tomc
IZVLEČEK: Avtor je prikazal faze v razvoju vizionarskega planiranja v povojnem razvoju Jugoslavije – stalinizma, geneze samoupravljanja, laissez-faire socializma in globalnega samoupravljanja. Ta razvoj je mogoče razumeti kot stalno nihanje Partije med učinkovitostjo globalnega socialnega sistema in ohranjevanjem monopolne politične vladavine. Avtor skuša pokazati, da gre za »zero-sum game«, kjer večja vloga avtonomnih družbenih pozicij zmanjšuje vlogo Partije, in obratno.
KLJUČNE BESEDE: planiranje, socializem, samoupravljanje, učinkovitost sistema, monopol politične oblast
>> Preberite celotno besedilo
Polna zaposlenost delovne sile
Sonja Drobnič
IZVLEČEK: V prispevku prikazujemo razvoj koncepta brezposelnosti in polne zaposlenosti delovne sile. Klasični liberalistični model ekonomskega mišljenja je predpostavljat polno zaposlenost produkcijskih faktorjev in s tem tudi polno zaposlenost delovne sile. Vsako morebitno neskladje naj bi avtomatično razreševal cenovni mehanizem. Brezposelnost je v teh okvirih lahko zgolj prostovoljna. V nasprotju s tem razloži Marx brezposelnost oziroma industrijsko rezervno armado kot nujno posledico in pogoj za kapitalistično akumulacijo kapitala. Vendar je meščanska ekonomska teorija šele s Keynesom sprejela predpostavko o praviloma nepopolnem izkoriščanju proizvodnih faktorjev in o neprostovoljni brezposelnosti. Večina industrijskih dežel je po 2. svetovni vojni sprejela polno zaposlenost kot enega od pomembnih ciljev nacionalne ekonomske politike. Brezposelnost pa je poleg ekonomske postajala tudi čedalje bolj pomembna socialna kategorija. V drugem delu prispevka s pomočjo Beveridgeve definicije polne zaposlenosti in s pomočjo U-V metode za izračunavanje vrst brezposelnosti preverjamo tezo o polni zaposlenosti delovne sile v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: brezposelnost, polna zaposlenost, liberalizem, nacionalna ekonomska politika
>> Preberite celotno besedilo
Empirična verifikacija sociološke paradigme nuklearne družine v družbi blaginje
Katja Boh
IZVLEČEK: Koncept države blaginje je gradil na klasičnih teorijah o preobrazbi družine, ki daje v procesu industrijskega razvoja postala dezintegrirana in dezorganizirana ter zato ni več sposobna opravljati funkcij, ki so nekoč sodile v njen delokrog. Osnovna ideja države blaginje je bila nadomestiti tradicionalni, na partikularističnih vrednotah zgrajen familistični sistem z Univerzalističnim modelom kolektivne solidarnosti. Družinske funkcije naj bi postopno prevzele strokovne institucije. Šele kriza države blaginje in njenih institucij je opozorila na nekatere nedoslednosti v takšnem pojmovanju družine in njenih funkcij. Pod težo empiričnih dognanj se je začela spreminjati sociološka paradigma nuklearne družine. Težišče sociološke analize in empiričnega raziskovanja se je preusmerilo od analize družinskih “disfunkcij” k odkrivanju pomena in vloge družine pri ustvarjanju in organizaciji virov, potrebnih za življenje posameznika in celotne družbe. Spoznavno teoretično pomeni novo obdobje reinterpretacijo družinskega položaja in vloge družine v kontekstu odnosov med družino ter drugimi institucionalnimi področji.
KLJUČNE BESEDE: država blaginje, družina, solidarnost, vloga družine
>> Preberite celotno besedilo
Izkušnje plačanega dela in družine
Nevenka Černigoj-Sadar
IZVLEČEK: V članku so podani rezultati novejših socioloških raziskav o najbolj pogostih socialno-ekonomskih in psiholoških značilnostih odnosov med plačanim delom in družino. Osnovne predpostavke modela empiričnega raziskovanja sta multidimenzionalnost in multifunkcionalnost odnosa med plačanim delom in družino. Na osnovi analize motivov, percepcij vplivov plačanega dela in družine avtor pokaže na socialnopsihološke mehanizme, ki ustvarjajo različen položaj ter vlogo moškega in ženske na obeh področjih življenja.
KLJUČNE BESEDE: plačano delo, družina, motivacija, socialne vloge, socialna percepcija
>> Preberite celotno besedilo
Družina kot polje individualnosti
Majda Černič Istenič
IZVLEČEK: Članek analizira zgodovinsko vlogo družine s pomočjo štirih pojmov: ideološki aparati države, ideološka hegemonija, razlika dominacija/zatiranje in razlika država/civilna družba. Najprej razvije, kako “nuklearna družina” ni pojav, omejen na meščansko družbo, ampak zgodovinska stalnica, ki jo najdemo že v predrazrednih družbah. Razmerje med družino in državo oziroma državno ideologijo je bilo v vsej zgodovini antagonistično: družina je vedno delovala kot izolirana enota, ki je uhajala državni kontroli, in ki si jo je država skušala podrediti, kot kažejo izkušnje od srednjega veka do nacizma in stalinizma. Čeprav se danes, ob krizi “državne blaginje”, mnogo govori o rehabilitaciji družine, pa je ta proces rehabilitacije protisloven, ker si družino prisvajajo različna ideološka polja: konservativno-avtoritarno, etatistično, demokratsko… Tudi napredek “od patriarhata k partnerstvu,” je protisloven, ker ga spremlja zaton “avtonomnega” individua, ki se je bil zmožen upreti pritisku družbe.
KLJUČNE BESEDE: nuklearna družina, ideološki aparati države, država blaginje, patriarhat, partnerstvo
>> Preberite celotno besedilo
Nekatere dileme v novejši urbani sociologiji
IZVLEČEK: Prvi del članka analizira vpliv zveze med urbanističnim planiranjem in urbano sociologijo na definiranje njenega področja in njenih konceptualnih osnov. Sledi predstavitev Saundersove analize teoretske inkoherence v najvplivnejših poskusih konceptualizacije urbanega. Članek se nadaljuje z izpostavitvijo nekaterih dilem, ki se v novejši urbani sociologiji odpirajo pri tematizaciji spremenjene vloge države ter nastanka urbanih bojev. Ob koncu odpira vprašanje relevantnosti predstavljenih konceptov za analizo urbanih fenomenov v samoupravni socialistični družbi.
KLJUČNE BESEDE: urbana sociologija, urbano, družbena potrošnja, cržava, urbani boji
>> Preberite celotno besedilo
Ostarela družba
Mišo Jezernik
IZVLEČEK: Eksplikaciji demografskih pokazateljev, ki opredeljujejo fenomen t.i. ostarele družbe v industrijsko razvitem svetu nasploh in v Sloveniji posebej, sledi okvirna analiza političnih, ekonomskih, socialnih in moralno-političnih implikacij. V tem kontekstu so posebej apostrofirani pojav gerontokracije in posledice t.i. generacijskega konflikta. Prvo in drugo je osvetljeno s podatki raziskav, ki so bile opravljene na tujem in doma. Stališča do domov za ostarele, patronažne službe in zdravstvenih institucij in z njimi posredno povezana ekonomska problematika sodijo med integralne dele prispevka, ki je v zadnji konsekvenci osmišljen z globalnim procesom prehoda iz industrijske v poindustrijsko družbo.
KLJUČNE BESEDE: ostareli, longeviteta, delovni potenciali, gerontokracija, generacijski konflikt
>> Preberite celotno besedilo
Razprava o "patološkem narcisizmu" in psihoanalizi
Ivan Urbančič
IZVLEČEK: Razprava obsega naslednje tematske sklope : 1. oris specifičnega sociologizma sodobne psihoanalitične teorije »patološkega narcisizma«, navezujoč pri tem na prispevek Slavoja Žižka »Patološki narcis« kot družbeno-nujna forma subjektivnosti« (»Družboslovne razprave«, štev. 2, ISU 1985); 2. oris možnega moralizma sodobne psihoanalize kot posledica preloma njene teorije v sociologizem. 3. poskus eksplikacije osnovne hotenjske (»libidinalne«) ustrojno-dinamične sestavne organizacije družbenega individua in s tem povezana eksplikacija strukturnih možnosti »normalnosti« in »patološkosti« družbenih individuov; 4. oris razlik med zahodnimi državljanskimi družbenimi sistemi, vzhodnimi družbenimi sistemi realsocializma in jugoslovanskim družbenim sistemom samoupravnega socializma, kakor se kažejo skozi osnovne vidike psihoanalitične teorije; 5. oris »bistva« slovenskega nacionalnega patološkega narcisizma.
KLJUČNE BESEDE: patološki narcisizem, psihoanaliza, subjekt, simbolno, normalnost, patološkost