Družboslovne razprave 2 (II)
K teoriji nacije, naroda, etnosa s posebnim ozirom na Slovence
Ivan Urbančič
IZVLEČEK: Prispevek širi in poglablja razpravo tematike, ki jo je avtor začel v knjigi Uvod v vprašanje naroda. Prvi del, kije namenjen problemom teorije, obravnava več tematskih sklopov. To so: 1. vprašanja o usodi etničnega, narodnega in nacionalnega v sodobnih procesih svetovne univerzalizacije človeškega življenja; 2. problem teoretičnega razlikovanja etnosa, naroda in nacije; 3. razliko in izvorno istost marksistične in klasično filozofske teorije nacije; 4. vprašanje o smislu sinteze etničnega in »ekonomskega« v zgodovinski genezi nacije; 5. končni pojem nacije in problem etničnega; 6. izmikanje etničnega v etnologiji, sociologiji in drugih družboslovnih znanostih; 7. poskus vnaprejšnje skice bistva etničnosti. Drugi del prinaša, glede na teoretične postavke prvega dela izpeljan oris nekaterih možnosti in nemožnosti slovenskega naroda in njegove kulture danes.
KLJUČNE BESEDE: nacija, narod, etnos, svetovna univerzalizacija človeškega življenja, marksizem, etnologija,sociologija, etnično, ekonomsko
>> Preberite celotno besedilo
Ljudska pripovedna proza v soočanju z mitsko strukturo
Alenka Goljevšček
IZVLEČEK: Predmet članka so pravljice v ožjem pomenu besede. Avtorica opredeli problem ob pregledu dveh glavnih pristopov k temi, strukturalističnega in psihoanalitičnega. Vsebinska analiza pokaže, da je dosedanje razumevanje pravljic vprašljivo: ne gre za polarizacijo in boj med dobrim in zlim, ampak za promiskuiteto norm. Prave vrednostne konstante so izročenost, nomadstvo, parazitizem in milenarizem. Sledi analiza vseh starih konstant v odnosu do mita, rituala in želje. Zaključki, pravljice so v svojem odnosu do sveta in človeka bistveno opredeljene od mita, oz. od načina življenja in mišljenja arhaičnih družb. Ohranjajo predvsem sledove rituala iniciacije in obnovitvenega rituala. Z uporabo univerzalnih simbolov (arhetipov), ki jim omogočajo neomejeno komunikacijo, se vzpostavljajo kot ena od tehnik civilizacije in delujejo v okviru socialnih grup izrazito kohezivno.
KLJUČNE BESEDE: literatura, literarna teorija, mit, ritual, milenarizem, analiza vsebine
>> Preberite celotno besedilo
"Patološki narcis" kot družbeno-nujna forma subjektivnosti
Slavoj Žižek
IZVLEČEK: Tekst najprej kritično predstavi psihoanalitično koncepcijo borderline – motenj in »patološkega narcisizma«, nato pa izpostavi družbeno ozadje takšnega libidinalnega ustroja: »patološki Narcis« kot forma subjektivnosti, ki ustreza poznomeščanski »permisivni« družbi, in borderline kot točka njegove histerizacije. Drugi del skuša nakazati razliko med »patološkim narcisizmom« in libidinalno ekonomijo, značilno za »realni socializem«, ob tem pa tudi različne moduse libidinalnega funkcioniranja samoupravne ideologije. Za vsem tem je seveda vprašanje, v kaj se bo iztekla tradicionalna slovenska ideologija, v kateri socialni zakon deluje na način materinskega Ideala-Jaza.
KLJUČNE BESEDE: orderline, patološki narcizem, psihoanaliza, poznomeščanska družba, realni socializem,ideal jaza, nadjaz
>> Preberite celotno besedilo
Pomen dela, nekaj rezultatov iz mednarodne raziskave
Vojko Antončič
IZVLEČEK: Pomen dela je obravnavan kot večdimenzionalni koncept. Predstavljeni sta dve dimenziji: preferenčna vrednost intrinsičnega dela in preferenčna vrednost prostega časa. Kolikšna je preferenčna vrednost intrinstičnega dela, kažejo preference za slike dela, ki so pri dihotomiji instrumentalnost – neinstrumentalnost nasprotne. Kolikšna je preferenčna vrednost prostega časa, kažejo preference za slike dela, ki so pri dihotomiji delo – prosti čas nasprotne.
KLJUČNE BESEDE: pomen dela, preference, slike dela, intrinsično delo, prosti čas, mednarodna raziskava
>> Preberite celotno besedilo
Socializacija in družbene spremembe
IZVLEČEK: VPrispevek obravnava socializacijo kot proces, ki v končni konsekvenci – kot funkcija celotne družbene reprodukcije- spremlja z večjimi ali manjšimi časovnimi zamiki spremembe v globalni družbi. Iz takšne teoretske predpostavke skuša dognati, kakšne spremembe so nastale v socializacijskih procesih v obdobju po drugi svetovni vojni in kako se te spremembe kažejo v zavesti povojnih generacij. Rezultati so interpretacija empiričnega gradiva, zbranega v pogovorih z izbranimi skupinami, učencev zadnjih dveh letnikov slovenskih srednjih šol.
KLJUČNE BESEDE: socializacija otrok, družbena reprodukcija, Slovenija, sodobna družba, produkcijski način
>> Preberite celotno besedilo
Razlike v razumevanju prihodnosti
Ratko Šćepanović
IZVLEČEK: Članek je osredotočen na analizo predpostavk različnih gledanj na naravo razlik med »razvitimi« in »nerazvitimi«. Konservativne teorije menijo, da so te razlike zgodovinsko pogojene in da bo v prihodnosti na osnovi nadaljnje visoke gospodarske rasti prišlo do enakomernejše delitve družbenega bogastva ter s tem do zmanjševanja razlik med »razvitimi« in »nerazvitimi«. Reformistične teorije menijo, da so vsaj nekatere razlike strukturalno pogojene in da lahko do zmanjševanja razlik pride le postopno in s sporazumnimi reformami. Radikalne teorije pa razlog obstoja in povečevanja razlik nahajajo v samem delovanju kapitalističnega načina proizvodnje.
KLJUČNE BESEDE: razvitost, nerazvitost, ekonomska rast, blaginja, produkcijski način, futurologija
>> Preberite celotno besedilo
Neomarksistični pristop k sociologiji nacionalizma. Lov za teorijo
Silva Mežnarić
IZVLEČEK: »Spodrsljaja« klasičnega marksizma pri določanju zgodovinsko-materialističnega pristopa k narodu in nacionalizmu, opis alternativnih pristopov t.i. neomarksizma. Njegov »lov« za teorijo in prevrednotenjem zgodovinskega materializma na področju naroda in nacionalizma, religij, skratka ideologij, je obravnavana kot izhod iz sheme baza-nadgradnja v pojasnjevanju sodobnega nacionalizma. Postopek demonstriramo na primeru nacionalnih ideologij Slovencev in Hrvatov na začetku dvajsetega stoletja; obremenitev majhnega, nepomembnega evropskega naroda je še vedno pomemben del nacionalnih sodobnih ideologij in srednjeevropskih usmeritev teh narodov. Na podlagi (a) takega teoretičnega pristopa in (b) študije primera smo prišli do ugotovitev za nadaljnje preučevanje modernega nacionalizma. Glavna ugotovitev, da je moderni nacionalizem mogoče obravnavati kot netradicionalen in nekonzervativen, če je sposoben proizvesti »presežek smisla« in »večno krivoverstvo obsodbe« v procesu dezalienacije humanitete
KLJUČNE BESEDE: neomarksizem, nacionalizem, ekonomska rast, blaginja, produkcijski način, futurologija