Družboslovne razprave 14 (IX)
Dinamična sociološka analiza: metode in podatki
Sonja Drobnič
IZVLEČEK: Prehod od statičnega k dinamičnemu pristopu v sociologiji zahteva nove metode, s katerimi je možno zajeti dinamiko družbenih procesov. Ena od najobetavnejših metod je analiza zgodovine dogodkov, ki v raziskovanje eksplicitno vnaša novo dimenzijo – čas. Članek predstavi osnovna načela analize zgodovine dogodkov (AZD), naniza nekaj najpogostejših statističnih modelov, ki se uporabljajo v AZD, predstavi metodo zbiranja podatkov ob pomoči življenjepisnega koledarja ter na praktičnih primerih prikaže, kako pripravimo podatke in jih oblikujemo v datoteko, primerno za dinamično analizo.
KLJUČE BESEDE: analiza zgodovine dogodkov, metodologija empiričnega raziskovanja, kvantitativne metode, statistični modeli
>> Prenesite celotno besedilo
Svetovno gospodarstvo in recesija v 80-tih letih
Bogomil Ferfila
IZVLEČEK: Gospodarski razvoj v 20. stoletju lahko periodiziramo v štiri obdobja: 1.) liberalno-tržno (1900-1913), 2.) obdobje konfliktov in avtarkije (1913-1950), 3.) zlato obdobje hitre rasti do leta 1973 4.) obdobje počasnejše rasti po letu 1973. Za zadnje je značilno zmanjšanje stopenj gospodarske rasti in povečevanje inflacije. K povečevanju nestabilnosti je prispeval tudi kolaps sistema fiksnih tečajev Bretton Woods 1971. leta. Eksplozija cen nafte je povzročila inflacijsko spiralo in nestabilnost plačilnih pogojev. Takšni trendi so pred kreatorje ekonomskih politik postavili nove cilje in zahteve. V prvi vrsti se je skušalo zmanjšati inflacijske stopnje, razvojna vprašanja in rast zaposlenosti pa so bili sekundarnega pomena.
>> Prenesite celotno besedilo
Kvaliteta življenja v različnih življenjskih obdobjih
Nevenka Černigoj-Sadar
IZVLEČEK: Študija obravnava uporabo življenjskega cikla in alternativnih konceptov v družboslovnih znanostih. V empiričnem delu naloge so predstavljeni podatki iz raziskave “Stratifikacija in kvaliteta življenja – 1991”. Z multivariatnimi statističnimi analizami ugotavljamo kateri kazatelji socializacije in gmotnih življenjskih razmer imajo največjo težo pri razlikovanju med različnimi življenjskimi obdobji. Izmed 15 kazateljev socialnega in ekonomskega položaja imajo v prvi diskriminativni funkciji največjo težo: poprečje stanovanjske površine na osebo, število predmetov zabavne elektronike, izobrazba anketiranega in splošna opremljenost kraja bivanja. Med pomembne, toda manj tehtne za razlikovanje, so se še uvrstili naslednji kazatelji: število oseb v gospodinjstvu z rednimi osebnimi dohodki, izobrazba matere in posedovanje avtomobila (glede na delovno prostornino). Akumulacije deprivacij na več dimenzijah kvalitete življenja hkrati za večino v posameznih življenjskih obdobjih ni, izjema so enoroditeljske družine prokreacije v vaškem okolju. Skupine ljudi v različnih življenjskih obdobjih se bolj razlikujejo med seboj po vedenjskih vzorcih kot pa po kazateljih gmotnega standarda.
KLJUČE BESEDE: življenjska obdobja, življenjski pogoji, socialno in spolno razlikovanje, družina
>> Prenesite celotno besedilo
Akterji industrijskih odnosov in pokomunizem: kako sproducirati trg?
Miroslav Stanojević
IZVLEČEK: Poskusom utemeljevanja tržne ekonomije v pokomunizmu je imanenten neki temeljni paradoks: tržnost, ki je po definiciji mreža spontanih, organskih interakcij, naj bi zrasla pod zavestno kontrolo (politično) sproduciranih, primarno netržnih oranizacij. Če bo skušal delodajalski segment teh organizacij – v občutljivem, dezintegriranem pokomunističnem družbenem kontekstu – uveljavljati strategijo tržnega fundamentalizma (brezkompromisnega zavračanja vseh omejitev profitabilne produkcije), bo sprožil konflikte in krizo, ki se lahko končajo v novem totalitarizmu. Po drugi strani pa lahko posnemanja nefundamentalističnih socialno-tržnih prijemov v istem družbenem kontekstu zaradi izhodiščnega omejevanja še nesproduciranih tržnih regulacij tudi usodno zgrešijo trg.
KLJUČE BESEDE: postkomunizem, trg, industrijski odnosi, delodajalci, sindikati, kolektivna pogajanja
>> Prenesite celotno besedilo
Simbolični interakcionizem in definicija situacije
Zdenka Šadl
IZVLEČEK: Avtorica razkriva na osnovi komparativne analize različnih razumevanj proizvodnje pomenov v delih interakcionistov notranjo heterogenost simbolično interakcionistične perspektive ob osi mikro/makro dimenzij. V članku ugotavlja, da so razlage družbenega delovanja pri W.I. Thomasu, G.H. Meadu in E, Goffmanu odprte za makroreference, Blumerjeva razlaga pa zanika povezave med interakcijskimi situacijami in širšo družbeno strukturo.
KLJUČE BESEDE: akterji, definicija situacije, družbeno delovanje, družbena struktura
>> Prenesite celotno besedilo
Sociologija medetničnih odnosov: skica nekega strela v prazno
Aleksandar Štulhofer, Davorka Matić
IZVLEČEK: Kako pojasniti dejstvo, daje sociologija (med)etničnih odnosov zamudila priložnost, da nas opozori na prihajajočo vojno katastrofo? Lahko to jemljemo kot dokaz nizke prediktibilnosti sociologije? Avtorja s tridimenzionalno razlago te “zapravljene priložnosti” opozorila nasprotujeta pozitivnemu odgovoru na to drugo vprašanje. Dosedanje raziskovanje medetničnih odnosov lahko po našem mnenju upravičeno imenujemo zabloda. Pokazalo seje namreč kot slabo ali sploh ne odporno na (a) merske (b) kriminološke (c) momentalistične težave. Merske (metodološke) težave izvirajo iz povojnega ideološkega jemanja poguma” analizam etničnega vprašanja, kar je imelo za posledico jalov makrosociološki pristop in podvrženost prikazovanju politično želenega stanja. S skoraj izključnim naslanjanjem na klasično merjenje etnične distance so raziskovalci respondentom omogočili, da jih prevarajo; tako obnašanje izhaja iz “tabuiziranja” etničnega, ki je še ena posledica realsocialistične ideologizacije. Tretji očitek odkriva možnost rapidnih in radikalnih transformacij etničnih odnosov – pojav napetosti in sporov na osnovi etnične mobilizacije (s transformacijo pasivnega etnosa v aktivnega) – in odgovarjajočo slabost dosedanjega makro pristopa, da bi učinkovito odreagiral. Da bi nazorneje prikazala paradoksalno nerazvitost naše sociologije etničnih odnosov, sta poskušala očrtati preprosto analizo, ki bi – če bi bila uporabljena – jasno napovedala spopade na Hrvaškem. Na koncu sestavka podata avtorja nekaj kratkih predlogov za neke novo in drugačno sociologijo etničnih odnosov. Disciplino, ki bi s svojim “konstruktivističnim” mikro pristopom ustrezala konstruktivistični naravi etnosa – ta podaja ne samo realistično sliko (“profil”) skupnega življenja, ampak tudi smernice za družbeno in politično aktivnost.
KLJUČE BESEDE: medetnični odnosi, etnos, politika, sociologija
>> Prenesite celotno besedilo
Različni socialno-blaginjski sistemi in trendi v socialnih politikah
Martina Trbanc
IZVLEČEK: Prehod od statičnega k dinamičnemu pristopu v sociologiji zahteva nove metode, s katerimi je možno zajeti dinamiko družbenih procesov. Ena od najobetavnejših metod je analiza zgodovine dogodkov, ki v raziskovanje eksplicitno vnaša novo dimenzijo – čas. Članek predstavi osnovna načela analize zgodovine dogodkov (AZD), naniza nekaj najpogostejših statističnih modelov, ki se uporabljajo v AZD, predstavi metodo zbiranja podatkov ob pomoči življenjepisnega koledarja ter na praktičnih primerih prikaže, kako pripravimo podatke in jih oblikujemo v datoteko, primerno za dinamično analizo.
KLJUČE BESEDE: trg delovne sile, soicalna politika, socialna država, država blaginje, tipi socialno-blaginjskih sistemov, reakcija na krizo
>> Prenesite celotno besedilo
Sociologija in seksizem : poročila : Slovensko sociološko srečanje 1992
Maca Jogan, Zdenka Šadl
IZVLEČEK: Povzetek članka ni na voljo.
KLJUČE BESEDE: analiza zgodovine dogodkov, metodologija empiričnega raziskovanja, kvantitativne metode, statistični modeli