Družboslovne razprave 104 (XXXIX)
Uvodnik: Drage bralke, dragi bralci
Tanja Oblak Črnič in Natalija Majsova
Uvodnik v tematski blok
Marjan Hočevar
Kartiranje dualizma narava-družba in narava-kultura v znanostih o okolju v luči antropocena
Marjan Hočevar
IZVLEČEK: Študija s kvalitativno metodo kronološkega in vsebinskega pregleda literature in komplementarno vizualizacijo (VOSviewer) korpus ekstrahiranih dokumentov v podatkovni zbirki Scopus analizira enega temeljnih dualizmov kulture in narave ali družbe in narave v kontekstu interdisciplinarnih okoljskih pristopov. Rezultati vizualizacije nakažejo klastre/pristope, ki se različno manifestirajo v paru narava – kultura in narava – družba. Izpostavljen je termin antropocen, v obravnavi uporabljen kot koncept za testiranje sploščanja dualizma. Koncept antropocen se izkaže za prototipično povezavo pri interdisciplinarnem okoljskem raziskovanju.
KLJUČNE BESEDE: narava – družba, narava – kultura, bibliometrija, okoljevarstvo, antropocen
>> Prenesi
Univerzitetne krajevnosti: Transformativna vloga univerz v urbanih prostorih: primer univerzitetnih knjižnic v Ljubljani in na Dunaju
Domen Žalac, Matjaž Uršič
IZVLEČEK: Namen tega članka je raziskati družbeno in prostorsko dinamiko v univerzitetnih knjižnicah Univerze v Ljubljani in Univerze na Dunaju. Analiza pokaže, da so univerzitetne knjižnice ključne pri oblikovanju akademskega okolja in kulture ter da imajo pomembno vlogo v odnosih med mesti in univerzami. Razumevanje te dinamike je bistvenega pomena za načrtovanje in razvoj univerzitetnih prostorov, ki se lahko učinkovito odzivajo na potrebe in dejavnosti svojih uporabnikov. Za članek smo uporabili kvalitativne raziskovalne metode, in sicer intervjuje s profesorji, študenti in asistenti ter opazovanje z udeležbo na kraju samem. S temi metodami smo analizirali dinamiko in preoblikovalno vlogo univerzitetnih prostorov v Ljubljani in na Dunaju.
KLJUČNE BESEDE: univerzitetne knjižnice, prostorska dinamika, razmerje univerza – mesto, Univerza v Ljubljani, Univerza na Dunaju
>> Prenesi
Vloga fizičnega in virtualnega prostora pri učenju in zaposljivosti visokošolskih diplomantov
Samo Pavlin
IZVLEČEK: V članku proučujemo, kako odnos med fizičnim in virtualnim prostorom v procesu visokošolskega študija vpliva na razvoj znanja in kompetenc, ki so potrebne za prehod diplomantov na trg dela. Razpravi o visokošolskem učenju v fizičnem in v virtualnem prostoru sledita sekciji o relevantnih pogledih na uspešno učenje ter o fenotipskih oblikah znanja in kompetencah. Vse glavne poudarke poglavij strnemo v sklepni konceptualni model. Na tej podlagi izpeljemo pet sklopov vprašanj, ki so namenjeni operacionalizaciji indikatorjev proučevanja prepletanja fizičnega in virtualnega prostora pri učenju v visokem šolstvu. Članek je
zasnovan na eksploratornem integrativnem pregledu relevantnih virov.
KLJUČNE BESEDE: virtualni prostor, visokošolsko izobraževanje, zaposljivost, kompetence, akademska profesija
>> Prenesi
Nepremična kulturna dediščina v kontekstu novega lokalizma: vloga lokalnih skupnosti pri implementaciji na dediščini temelječega trajnostnega razvoja
Matjaž Uršič
IZVLEČEK: Na deklarativni ravni je nepremična (fizična) prostorska dediščina priročen predmet vrste programov, varstvenih pristopov in zakonodajnih procesov, ki jo
vključujejo v prostorske razvojne načrte in povezujejo z različnimi skupinami deležnikov. Deklarativnost procesov integracije nepremične kulturne dediščine se pogosto materializira v prostorskih antagonizmih, kjer prihaja do trenj med lokalnimi skupnostmi na eni in konzervatorskimi pristopi, razvojnimi težnjami
investitorjev, političnimi strukturami in drugimi akterji, ki skušajo uveljavljati svoje interese in potrebe, na drugi strani. Članek analizira omenjena trenja prek koncepta »novega lokalizma« in ga povezuje z izsledki različnih študij primera v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: lokalizem, novi lokalizem, kulturna dediščina, participacija, HEI-TRANSFORM
>> Prenesi
Vključujoča platforma za skupnosti obnovljivih virov energije (OVE): Kombiniranje lokalnih, virtualnih in hibridnih skupnosti obnovljivih virov energije
Primož Medved
IZVLEČEK: Da bi dosegli ambiciozne cilje EU na področju obnovljivih virov energije do leta 2030, so potrebni novi modeli in inovativne kolektivne naložbene sheme, prek katerih bi lahko sprostili celoten družbeno-ekonomski potencial prebivalcev za njihovo polno aktivacijo v energetskem zelenem prehodu. V ta namen raziskava
članka prek »platforme za skupnosti obnovljivih virov energije (S-OVE)« ponuja temelje oz. smer, ki lahko pripomore k večji participaciji prebivalcev in multiplikaciji
tovrstnih skupnosti. Platforma predstavlja nekakšno interaktivno točko srečevanja, komuniciranja, učenja in investiranja ter deluje kot enotna točka (»vse na enem mestu«) za vse vpletene deležnike. Platforma za skupnosti OVE bi lahko povezovala proizvajalce s kupci, mestno prebivalstvo s podeželjem, lokalne in virtualne člane ter investitorje z najranljivejšim delom družbe.
KLJUČNE BESEDE: skupnosti, obnovljivi viri energije, energetski prehod, vključujoča platforma, ranljive skupine prebivalcev
>> Prenesi
Vegetarijanstvo in veganstvo ter njuna percepcija med slovensko populacijo
Aleš Črnič, Barbara Brečko
IZVLEČEK: Članek predstavlja analizo rezultatov študije o vegetarijanstvu in veganstvu ter njuni splošni percepciji, opravljene na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije. Po statistično podprti oceni pogostosti tovrstnih prehranskih izbir in motivov ter demografske strukture vegetarijancev in veganov se v osrednjem delu osredotoči na percepcijo in odnos splošne populacije do tovrstnih idej in praks. Ta odnos je prevladujoče skeptičen, argumenti za vegetarijanstvo in veganstvo splošne populacije ne prepričajo, do teh prehranskih praks je pretežno odklonilna. S podrobnejšo analizo izluščimo tri distinktivne skupine anketirancev: skoraj polovica je do vegetarijanstva in veganstva izrazito odklonilna, petina jim je rahlo naklonjena, tretjina pa je nekje vmes. Ključni dejavniki, ki skupine razlikujejo med seboj, so starost, izobrazba, socialni položaj anketirancev, njihovo zadovoljstvo z življenjem, odnos do politike in demokracije ter religije in duhovnosti.
KLJUČNE BESEDE: vegetarijanstvo, veganstvo, Slovenija, Slovensko javno mnenje
>> Prenesi
Recenzije
- Walter Rodney: Kako je Evropa podrazvila Afriko. Ljubljana: Založba /*cf., 2021. Prevod: Aleksandra Rekar.
Ičo Vidmar - Jasna Mikić: Spol in jezik. Ljubljana: Založba FDV, 2021.
Monika Kalin Golob - Aleksej Kalc (ur.): Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma. Ljubljana: ZRC SAZU, 2021.
Tjaša Turnšek - Karl H. Müller, Niko Toš: Naproti novim oblikam družboslovja: družboslovne raziskave v kontekstu Znanosti 2.0 in družb tveganja, RISC. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2021 (e-knjiga).
Tina Kogovšek