Družboslovne razprave 102 (XXXIX)
Lokalna uprava in upravljanje pandemije covida-19 v lokalnem okolju: empirična raziskava o stališčih državljanov ter mestnih svetnikov in uradnikov v Toskani
Leopoldina Fortunati, Manuela Farinosi in Laura Pagani
IZVLEČEK: V študiji se osredotočamo na majhno vas v Toskani; raziskujemo, kako državljaniocenjujejo ukrepe in komunikacijske strategije, ki jih je med pandemijo covida-19 izvajala lokalna vlada. V raziskavi smo uporabili kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod: polstrukturirane intervjuje z lokalnimi upravitelji in anketo z reprezentativnim vzorcem lokalnega prebivalstva. Ugotovitve kažejo na omejeno artikuliran, a pomemben odnos med osrednjo in lokalno upravo, pozitivno
oceno prebivalcev o upravljanju izrednih razmer s strani lokalne uprave in na splošno dobro družbeno kohezijo, čeprav ta ni bila v celoti podprta z aktivnostmi
državljanskih kultur, ki so jih med pandemijo močno omejevali ukrepi družbenih omejitev.
KLJUČNE BESEDE: lokalna uprava, občina, državljanjstvo, upravljanje pandemije, covid-19
>> Prenesi
Onkraj redukcije religije na verovanje: zakaj konceptualizirat telo v preučevanju religije
Igor Jurekovič
IZVLEČEK: V prispevku pokažemo, zakaj je analitično zmotno reducirati religijo na verovanje. Sprva na podlagi pregleda relevantnih virov pokažemo na obstoj družbenega konsenza, ki pravi, da je religija stvar verovanja. Nadalje pokažemo, da si ta isti konsenz deli eden izmed prevladujočih raziskovalnih programov sociologije religije – teorija racionalne izbire. V drugem delu prispevka pokažemo, da bi s konsenzom morali prelomiti na podlagi dveh primerov: utelešene religije in karizmatičnega krščanstva. Raziskave utelešene religije učijo, da delovanja človeške kognicije ni mogoče ločiti od telesa. Hkrati primer karizmatičnega krščanstva predstavlja globalno popularno religijo, za katero je značilno, da je izrazito telesna. Na podlagi primerov besedilo sklenemo s pozivom k epistemološkemu prelomu v luči aktualnih in napovedanih sprememb religijske demografije.
KLJUČNE BESEDE: religija, verovanje, telo, karizmatično krščanstvo, utelešena religija
>> Prenesi
"BL" (Boy Love), "GL" (Girl Love) ter ženske skupnosti prakse in afekta v Južni Koreji
Aljoša Pužar
IZVLEČEK: Glavni namen članka je izslediti usodo homoerotičnih pripovednih žanrov BL »Boy love« (»fantovska ljubezen«) in GL »Girl love« (»dekliška ljubezen«) v južnokorejskem kontekstu ter, natančneje, ugotoviti vpliv te družine žanrov na južnokorejsko družbenospolno realnost. Prispevek bo predstavil pregled in majhen izbor etnografskih glasov, povezanih z žanri, pri tem pa poskusil razumeti posebne lokalne pogoje produkcije in potrošnje, ki so prispevali k vplivu BL in
GL v Južni Koreji med popkulturnim občinstvom in ustvarjalkami.
KLJUČNE BESEDE: fantovska ljubezen, dekliška ljubezen, Južna Koreja, skupnost prakse, skupnosti afekta
>> Prenesi
Ubežniška pričevanja: Zgodbe indonezijskih migrantskih delavcev in delavk
Noel Christian A. Moratilla
IZVLEČEK: Za politike, povezane z delavkami_ci migrantkami_i, so značilni različni okviri upravljanja, ki migrantke_e ne nujno ščitijo. Kljub svoji ranljivosti pa imajo delavke_ci migrantke_i tudi zmožnost delovanja. Na podlagi koncepta »ubežniškega pričevanja« bom obravnaval odlomke iz knjige Bantay-Salakay: Antologija
kratkih zgodb gospodinjskih delavk_cev iz Singapurja, Hongkonga in Tajvana (Mga Bantay-Salakay: Bantay-Salakay: Antolohiya ng Maiikling Kuwento ngmga Indonesian Domestic Worker sa Singapore, Hongkong, at Taiwan), zbirke zgodb v indonezijskem jeziku bahasa, ki so bile prevedene v filipinski jezik. Natančneje, problematiziral bom, kako zgodbe, ki so jih napisale_i indonezijske_i gospodinjske_i pomočnice_ki, razkrivajo različne vidike migracij in se o njih pogajajo. Prispevek ugotavlja, da lahko zgodbe subalternih skupin v diaspori služijo kot kompleksno in diskurzivno sredstvo za ocenjevanje, preizpraševanje in reformiranje sodobnega pojava mobilnosti delovne sile.
KLJUČNE BESEDE: indonezijska migracija, zgodbe migrantk_ov, pravice migrant_ov, diaspora
>> Prenesi
Med domom in svetom: (vsakdanji) nacionalizem in reprezentacije naroda v slovenski narodnozabavni glasbi
Ksenija Šabec
IZVLEČEK:Članek izhaja iz koncepta vsakdanjega nacionalizma kot pogosto neopaženih, nezavednih in rutinskih procesov, ki obstoječim nacijam omogočajo njihovo vsakdanjo reprodukcijo in ki niso prepoznavni samo v uporabi nacionalnih simbolov, ampak tudi v jeziku in kulturi. Namen prispevka je torej ugotoviti, ali
je slovenska narodnozabavna glasba eden od teh procesov ter v katerih načinih in strategijah prepoznavamo njeno reprodukcijsko vlogo vsakdanjega nacionalizma, s katerimi svoje poslušalce, občinstva vsakodnevno spominja na njihovo nacionalno identiteto. Metodološko je članek utemeljen na analizi vsebine in tekstualni analizi besedil treh najbolj poslušanih slovenskih narodnozabavnih ansamblov, ki pokažeta, da je nacionalni narativ mogoče prepoznati v manjšem deležu vseh analiziranih pesmi v treh tematskih sklopih: ideji naroda kot zamišljene skupnosti, doma, domovine; nacionalnih (avto)stereotipih in nacionalnih oziroma patriotskih občutkih.
KLJUČNE BESEDE: vsakdanji nacionalizem, slovenska narodno-zabavna glasba, narod, stereotipi, domovina
>> Prenesi
Recenzije
- Tim Krhlanko: Ulrich Brand in Markus Wissen: Imperialni način življenja: vsakdanje življenje in ekološka kriza kapitalizma.