Sociološko srečanje 2016: Različni obrazi migracij (vabilo + program + praktične informacije)

NOVO: PROGRAM IN POVZETKI

PRIJAVA NA SREČANJE

Portorož, 11.-12. november 2016

Migracije, migranti in razprave o učinkih mednarodnih migracij so v zadnjem času postale središčna točka političnih razprav in zanimanja širše javnosti. Pojav migracij, ki je star prav toliko kot človeška zgodovina, je v središču družbenega interesa (predvsem) zahodnega sveta. Četudi so številni sociologi (Castells, Bauman, Giddens, Beck, Urry) nakazovali, da bodo 21. stoletje v veliki meri zaznamovale prav množične selitve iz ekonomskih, političnih, okoljskih in drugih razlogov ter intenzivni medkulturni stiki, se zdi, da je trenutna »begunska kriza«, kot jo je poimenoval evropski politični parket, presenetila prav vsakogar.

Dejstvo je, da se število migrantk in migrantov iz leta v leto povečuje in je največje po drugi svetovni vojni. Če je bilo leta 1970 v svetu okoli 81,5 milijonov mednarodnih migrantov in leta 2000 175 milijonov, jih je bilo leta 2013 po podatkih International Organization for Migration predvidoma že približno 230 milijonov. Sodobne mednarodne migracije od preteklih loči naslednje: vse več migracij je začasnih in povezanih z ekonomskimi dejavnostmi v tretjem sektorju, povečuje se število verižnih migrantov, feminizacija migracij, koncentracija migrantov v državah razvitega sveta, politizacija migrantskega vprašanja, rast števila nezakonitih migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito idr. Če so se klasične teorije migracij osredotočale predvsem na strukturne dejavnike in ekonomski vidik, se sodobna sociološka refleksija ne more izogniti pomenu socialnih, kulturnih, medijskih in drugih vidikov, ki omogočajo bolj poglobljeno razumevanje sodobnih migracij in njihovih družbenih in drugih učinkov.

Javno razpravo o migracijah in migrantih primerjalno s predhodnimi obdobji vse bolj zaznamuje tudi specifični diskurz, t. j. diskurz strahu, nacionalizma, rasizma, viktimizacije, kulpabilizacije in kriminalizacije. Tako so migranti predstavljeni kot potencialno nevarni, kriminalni in »krivi«, kot tisti, ki ogrožajo »našo« kulturo in »naš način življenja« in ne kot tisti, ki iščejo možnost preživetja, zatočišče ali pogoje za boljše življenje. Migranti so postali pripravno orožje v rokah političnega populizma in radikalizma, opravičilo za “institucionalizirano“ kršenje človekovih pravic, prestrukturiranje evropske družbe v enklave ožičenih in nadzorovanih teritorijev.

Ksenofobni diskurz pa zadeva le tiste migrante, ki jih umeščajo na nižje ravni trga delovne sile. Javnost pa obenem ne problematizira migracij visoko usposobljene delovne sile znotraj EU, razen kadar gre za beg možganov v »našo« škodo. Ta dvojni in dvolični odziv na migracije sovpada s polarizacijo trga delovne sile na zelo dobro plačana specialistična ter na slabo plačana in vse bolj prekarna ostala delovna mesta, torej s krizo srednjega razreda. Aktualna evropska politika zapiranja kopenskih in morskih meja sledi strahovom in socialnim negotovostim državljanov, hkrati pa je odraz nepripravljenosti odločevalcev spoprijeti se z varnostnimi, razvojnimi in podnebnimi izzivi po svetu, pa tudi z izzivi integracije migrantov. Kaj sledi? Kako se ustrezno odzvati? Kako lahko k sobivanju migrantov in drugih prispevamo sociologinje in sociologi?

Vabimo vas, da povzetke prispevkov (800 -1000 znakov s presledki), ki naj se navezujejo na naslovno temo in vsebinske sklope posameznih sekcij, posredujete vodjem sekcij oziroma kontaktnim osebam do 5. septembra 2016.

Celotno besedilo vabila

NOVO: PROGRAM IN POVZETKI

Praktične informacije:

Spoštovana kolegica, spoštovani kolega!

Kot smo vas že obvestili, bo letošnje sociološko srečanje z naslovom Različni obrazi migracij, ki ga organizira Slovensko sociološko društvo, potekalo med 11. in 12. novembrom 2016 v Portorožu (Hotel Bernardin in Hotel Histrion).
Višina kotizacije za sociološko srečanje 2016 znaša za:
– članice in člane SSD – 60 €
– udeleženke in udeleženci srečanja, ki niso včlanjeni v SSD, – 80 €
– upokojenke in upokojenci – 50 €,
– študentke in študenti – 20 € (članice in člani študentskih socioloških društev Sociopatija (FF UL), Socioklub (FDV UL) in študentskega sociološkega društva na FF MB plačajo le 10 € kotizacije).
V kotizacijo je vključeno gradivo za posvet, osvežilne pijače in prigrizki v času posveta.
Za članice in člane društva ter udeleženke in udeležence srečanja smo bivanje uredili v Hotelu Bernardin, Hotelu Histrion in Hotelu Vile Park.
Cena namestitve vključuje samopostrežni zajtrk in večerjo in uporabo Wellness centra. Prav tako je v sklopu hotela na voljo brezplačno parkiranje na prostem in brezžično omrežje. Večerja bo organizirana kot samopostrežna, na voljo pa bodo tako mesne, ribje kot vegetarijanske in veganske jedi.

V tabeli so že upoštevane cene nižje sezone. Za bivanja najmanj 2 noči je priznan dodatni 10% popust na cene namestitve z zajtrkom. Udeleženke in udeleženci si rezervacijo hotela uredijo sami.
screen-shot-2016-10-04-at-18-36-46Kotizacijo plačate na TRR:
Račun (IBAN): SI56 0203 1001 1253 168;
BIC banke: LJBASI2X.
Prejemnik je Slovensko sociološko društvo, Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana;
v rubriko sklic/referenca vpišite SI00 2016-200;
v namen plačila pa Sociološko srečanje 2016 ter navedite vaš priimek in ime.
Koda namena je: OTHR.
V primeru dodatnih vprašanj nam pišite na elektronski naslov: tajnica@sociolosko-drustvo.si.