Družboslovne razprave: Priložnostna številka (XL)
Prvi priložnostni izdaji na poti
Tanja Oblak Črnič in Natalija Majsova (sourednici)
Uvodnik: Refleksije sociologije
Maša Filipovič Hrast in Aleksandra Kanjuo Mrčela (gostujoči urednici)
Uvodni pogovor s profesorjem Zdravkom Mlinarjem: sociologija kot "enfant terrible"?
Aleksandra Kanjuo Mrčela in Maša Filipovič Hrast
OPIS: Jeseni 2023 sva se sourednici te priložnostne izdaje Družboslovnih razprav pogovarjali s sociologom in akademikom, rednim profesorjem za prostorsko sociologijo (v pokoju) in zaslužnim profesorjem Univerze v Ljubljani Zdravkom Mlinarjem o razvoju sociologije v Sloveniji in v jugoslovanskem prostoru. Prof. dr. Mlinar je kot eden ključnih akterjev spregovoril o svojem doživljanju razvoja sociologije na splošno in konkretno v okviru (takrat nastajajoče) Fakultete za družbene vede ter reflektiral izzive tistega časa. Prof. dr. Mlinar ocenjuje temeljne protislovnosti sociologije ter se sprašuje o njeni prepoznavnosti in uporabnosti, nujnosti posploševanja in konkretizacije v sociološkem delu, profesionalizaciji in podružabljanju, vključujoči ali izključujoči naravi sociologije ter o odnosu med posameznikom, družbo in naravo.
>> Prenesi
Družbene vede, sociologija - predvčerajšnjim, danes, pojutrišnjem - in njihov (jugoslovanski, slovenski) družbeni kontekst: Deset fragmentov in pomembni viri
Niko Toš
IZVLEČEK: V sestavku z zgornjim naslovom avtor opisuje poteke porajanja in razvoja sociologije kot poučevalne in raziskovalno utemeljene družboslovne discipline. Pokaže na njeno prvotno dogmatsko zamejenost in njen postopni razvoj v empirično utemeljeno znanstveno- spoznavno dejavnost. To nakaže z opisom prehoda iz prvotnega predmeta poučevanja (na pravnih fakultetah) v začetku šestdesetih let v zasnovo študijskih programov sociologije (kateder oddelkov na filozofskih fakultetah, predvsem v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu) ter raziskovalnih programov (ustanavljanja inštitutov za družbene vede in sociologijo). Pokaže na vso protislovnost v razmerjih med vladajočo politiko in sociologijo, kar se izrazi v prehajanju iz odnosov odpiranja in dopuščanja v preprečevanja in onemogočanja njenega spoznavnega delovanja in avtonomnega raziskovanja ter vnašanja kritičnih spoznanj v javnost.
KLJUČNE BESEDE: družbene vede, sociologija, poteki institucionalizacije, dogmatski vplivi
>> Prenesi
Od človeka do ljudi obeh spolov v sociološkem izobraževanju
Maca Jogan
IZVLEČEK: V prispevku je predstavljen razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (1961–2011) glede na dinamiko večdimenzionalnega odpravljanja prevladujoče enospolnosti s postopnim vključevanjem žensk v pedagoški proces ter feministične vsebine v študijske in raziskovalne programe. Spolno občutljiva analiza vsebine študijskih programov in načrtov predmetov ter načinov njihove izvedbe kaže: a) da so izjemno redki moški pedagogi oplajali »resno« znanost o človeku in družbi z razlagami, ki upoštevajo oba spola, b) da so bili temeljni predmeti pretežno tradicionalno vsebinsko usmerjeni (androcentrična interpretacija objektivnega sveta) in c) da so praviloma spolno občutljivo obravnavo v pedagoški proces vnašale predvsem ženske z novimi izbirnimi predmeti, v zelo
omejenem obsegu so to počele pri rednih splošnih in posebnih predmetih.
KLJUČNE BESEDE: androcentrizem, diskriminacija žensk, moško pristranska znanost, sociologija, spolno občutljivo raziskovanje
>> Prenesi
Oblikovanje sociološkega poklica v Sloveniji skozi prizmo predmetne sestave izobraževalnih programov
Ivan Svetlik
IZVLEČEK: V prispevku izpostavimo dve različni poti oblikovanja poklicev: izkustveno in konceptualno. Prva temelji na praksi izvajanja delovnih nalog, druga pa na operacionalizaciji konceptov in raziskovalnih izsledkov ter njihovem posredovanju bodočim sociologom skozi proces izobraževanja. Poklic sociolog/sociologinja je nastajal in se razvija predvsem po drugi poti. Analiza razvoja dveh dominantnih socioloških izobraževalnih programov pokaže dve smeri razvoja sociološkega
poklica v Sloveniji: humanistično-pedagoško na Filozofski fakulteti in uporabno-raziskovalno na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Jasnost te razmejitve se sčasoma zmanjšuje. Delovne naloge sociologov ostajajo razpršene in le redko strnjene v zaokrožene delokroge, značilne za večino poklicev.
KLJUČNE BESEDE: izobraževanje sociologov, poklic sociolog
>> Prenesi
"Ali ne vidiš, da gorim?" Sociološka skica
Tanja Rener
IZVLEČEK: Avtorica se v članku sprašuje, ali je v zadnjega pol stoletja sociologija napredovala ali ne; ali je bolje odgovarjala na temeljna sociološka vprašanja in ali
morda slednja niso bila ustrezno postavljena. Videti je, da so napredovale posamezne nosilne paradigme sociološke vede, med katerimi pa doslej ni bilo veliko povezav. Z metaforo »goreče hiše sociologije«, s katero avtorica označuje sodobna družbena dogajanja, je potreba po preseganju paradigmatskih in tudi disciplinarnih omejitev vse bolj očitna. Kar potrebujemo, pravi, je dejavno, kritično, profesionalno družboslovje, ki bo postavljalo ustrezna vprašanja in odgovore umeščalo v utopistike demokratičnega egalitarizma.
KLJUČNE BESEDE: razvoj sociologije, enota analize, moralna sociologija, profesionalna sociologija, utopistike, demokratični egalitarizem
>> Prenesi
Sociologija in razvoj kapitalizma: marginalni odziv ali osnova emancipatornih politik?
Aleksandra Kanjuo Mrčela
IZVLEČEK: V prispevku je obravnavano vprašanje relevantnosti sociološke analize kapitalizma. Avtorica trdi, da se je sociologija v veliki meri (samo)umaknila in da številne pomembne teme, ki so bile izvirno predmet sociološke analize, danes obravnavajo druge družboslovne discipline, predvsem ekonomija, čeprav ima sociologija več in boljša orodja za analizo in razlago kompleksnosti kapitalizma. »Izguba« področij ni problem primarno zaradi tega, ker se znižuje status discipline ter njenih pripadnikov in pripadnic, ampak je bistvo problema v tem, da zaradi zniževanja statusa sociološke profesije in zoževanja njene jurisdikcije nad področji, kot sta npr. družbena neenakost in ekonomska moč, umanjka specifični sociološki vpogled, kar onemogoča kakovostno analizo in iskanje ustreznih odgovorov na razvojne izzive današnje družbe. V prispevku premišljujemo o ustreznih smernicah tematskega in metodološkega razvoja sociološke analize kapitalizma.
KLJUČNE BESEDE: sociologija, kapitalizem, feminizem, družbene in razredne neenakosti, platformna ekonomija, metodologija sociološkega raziskovanja, postsocializmi
>> Prenesi
Družboslovna informatika v Sloveniji: med tradicionalnim razumevanjem in neizkoriščenimi priložnostmi
Gregor Petrič
IZVLEČEK: Družboslovna informatika se je leta 1984 vzpostavila kot prvi študij na svetu s tem nazivom, hkrati in vzporedno s tem pa se je začela razvijati tudi kot specifična znanstvena dejavnost na presečišču sociologije, informatike in družboslovne metodologije. Namen prispevka je refleksija razvoja družboslovne informatike v Sloveniji, pri čemer so identificirane tri omejitve, ki predstavljajo priložnosti za nadaljnji razvoj: a) zoženje družboslovne informatike na metodologijo in informatiko; b) mešanje rabe kvantitativnih metod in kvantifikacije kot družbenega procesa; c) sociologija med tehnofobijo in nezanimanjem za razvoj novih IKT. Veljavnost omejitev je podkrepljena z relevantnimi teoretskimi razmisleki in empiričnimi raziskavami ter manjšo lastno empirično raziskavo. Prispevek v zaključku
ponudi nastavke za bolj sinergično delovanje družboslovne informatike in sociologije.
KLJUČNE BESEDE: družboslovna informatika, informacijsko-komunikacijske tehnologije, družboslovna metodologija, sociologija tehnologije
>> Prenesi
"Prekleti sociolog": O sociologiji in njeni družbeni umeščenosti
Nina Perger
IZVLEČEK: V prispevku obravnavamo sociologijo in njeno družbeno umeščenost, ki je pogosto objekt tematizacij, še toliko bolj takrat, ko mislimo tista sociološka
preučevanja, ki se osredotočajo na naturalizirane družbene pojave (npr. spol). Sledeč Durkheimu in njegovemu odnosu do družbenopolitičnega pomena sociologije
– odnosu, ki je še posebej razviden skozi njegovo javno intervencijo v času afere Dreyfus –, pokažemo, da so dileme glede družbene pozicioniranosti sociologije pravzaprav vpisane v sam značaj sociologije in njenega objekta preučevanja. S pomočjo Bourdieuja izpostavimo (in pri njih vztrajamo) ključne naloge sociologije, torej naloge denaturalizacije družbenega ter razgrinjanja simbolne dominacije in njenih učinkov, tj. naloge, ki so – in to ne po naključju – največkrat tudi tiste, na katere se sklicujejo očitki o neznanstvenosti in ideološkosti sociologije.
KLJUČNE BESEDE: sociologija, Durkheim, Bourdieu, denaturalizacija