SOCIO-EKOLOŠKA TRANSFORMACIJA

Letno srečanje Slovenskega sociološkega društva

Ljubljana, 4. in 5. november 2022 

Spoštovane članice in člani Slovenskega sociološkega društva!

Po petih desetletjih od pojava prvih sodobnih okoljskih gibanj smo se znašli v situaciji, ki jo opisujemo kot bližajočo globalno okoljsko katastrofo. Grozi nam globalno segrevanje, onesnaženje zraka in vode, kisli dež, kopičenje odpadkov, uničenje habitatov, vse manjša biotska raznovrstnost, itd. Podobno kot drugod po svetu, zavedanje o okoljskih problemih tudi v Sloveniji prerašča okvire nevladnih organizacij in postaja predmet široke javne razprave ter z velikim korakom vstopa v institucionalizirano politiko. Evropska unija je sprožila proces evropskega zelenega dogovora, zato zelene vsebine in poudarki napolnjujejo politične programe in vplivajo na slovenske politične stranke v super volilnem letu 2022. Referendum o vodah v lanskem letu pa je pokazal na izjemen mobilizacijski potencial nekaterih ključnih okoljskih tematik.  

Okoljska sociologija se je rodila kot odgovor na sodobna okoljska gibanja. Velik zagon k njenemu razvoju sta prispevala naftni šok v začetku 1970-ih in jedrska katastrofa v Černobilu (1986), s ponovitvijo v Fukushimi (2011). Okoljska sociologija razvija sociološko imaginacijo v navezavi na širok spekter okoljskih vprašanj in sodeluje pri razvijanju svetovne ekološke kulture in njenih lokalnih različic. Da bi preprečili okoljsko katastrofo, je potrebno razumeti povezavo med družbeno organizacijo in izkoriščanjem naravnega sveta; dvojno vlogo, v kateri se znajdejo posamezniki, ki so hkrati proizvajalci in potrošniki; implikacije družbenih neenakosti za okolje in koncept podnebne pravičnosti; razmerja moči in institucionalne pogoje za razvoj nevednosti; družbena tveganja novih tehnologij; mehanizme kolektivne mobilizacije; pomen vključevanja in spoštovanja družbene raznolikosti pri iskanju okoljskih rešitev; možnosti in omejitve pri oblikovanju strategij za prestrukturiranje v trajnostno naravnano družbo.

Z  izborom tematike letošnjega sociološkega srečanja želimo postaviti ekološko tematiko med središčne naloge slovenske sociologije v prihodnje. Sociološko okoljsko raziskovanje se odvija v sodelovanju z drugimi družboslovnimi in naravoslovnimi vedami, v katerem prihaja do izraza intrinzična vrednost  sociološke perspektive pri razumevanju aktualne ekološke krize. V razpravi bomo opozorili tudi na dosedanje težave pri vzpostavljanju skupnega komunikacijskega prostora med naravoslovno-tehničnimi in družboslovnimi (sociološkim) diskurzi.

Veselimo se srečanja z vami in se vam v naprej zahvaljujemo za vašo prisotnost in aktivno udeležbo na našem osrednjem letnem dogodku.

Hajdeja Iglič

Predsednica Slovenskega sociološkega društva