Družboslovne razprave 92 (XXXV)
Pogostost in vsebina poročanja o športu žensk v časopisih Delo in Slovenske novice leta 2015
Simon Ličen, Barbara Bejek
IZLVEČEK: Članek ponuja kvantitativno analizo 3155 novinarskih prispevkov o športu, objavljenih v Delu in Slovenskih novicah leta 2015. Teoretična izhodišča raziskovanja predstavljajo postopki odbiranja in prednostnega tematiziranja v medijih ter simbolno zaničevanje športa žensk. Poročanja o športu žensk je manj (10,4–12,5 proti 74,9–79,4 odstotka) kot poročanja o športu moških. Prispevki o športu žensk so krajši, poročanje je manj poglobljeno in se osredotoča na posamične panoge. Športnice niso nujno zaničevane oziroma dosledno »slabše« prikazane. Preostali izsledki ponujajo vpogled v splošne trende časopisnega poročevalstva o športu, vključno s pogostostjo poročanja o posameznih panogah in vodilnimi temami prispevkov.
KLUJČNE BESEDE: športno novinarstvo, simbolno zaničevanje, prednostno tematiziranje, kvantitativna analiza besedil, reprezentacija športa žensk
>> Prenesite
Universal Basic Income and Women: An Analysis of Potential Impact
Ana Jagodic
IZVLEČEK: Članek proučuje univerzalni temeljni dohodek (UTD) s perspektive spola, pri čemer se dodatno osredotoča na potenciale ukrepa za izbrane skupine žensk. Najprej so izpostavljeni ključni vidiki neenakosti med spoloma, iz katerih izhajajo argumenti v prid uvedbi UTD. Nato je predstavljena kvalitativna raziskava, ki temelji na poglobljenih polstrukturiranih intervjujih in analizira potencial UTD za izboljšanje položaja izbranih skupin žensk v manj varnem socialno-ekonomskem položaju (brezposelne posameznice, prekarno zaposlene posameznice, matere iz enostarševskih družin, upokojenke, ki živijo same). Na podlagi življenjskih izkušenj sodelujočih ugotavlja-mo, da ima uvedba UTD velik potencial za izboljšanje položaja žensk iz izbranih skupin, pri čemer poudarjamo predvsem višjo kakovost življenja ter večje realne možnosti avtonomnega osebnega odločanja in življenjskih izbir.
KLJUČNE BESEDE: univerzalni temeljni dohodek, ženske, neenakosti med spoloma, socialna varnost, kakovost življenja
>> Prenesite
Pomen socialnih omrežji za revitalizacijo nekdanjih undustrijskih mestnih območij - primer nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani
Matjaž Uršič, Primož Medved
IZVLEČEK: Analize socialnih omrežij na območjih, podvrženih intenzivnim urbanim transformacijam, postajajo vse pomembnejša tema v prostorskem načrtovanju. Povečevanju pozornosti do socialnih omrežij botruje zlasti povečevanje raznovrstnih problemov in konfliktov, ki izhajajo iz neupoštevanja »mehkih« oz. družbenih komponent pri posegih v lokalno okolje. Problematika zagotavljanja participacije in opolnomočenja deležnikov v procesih prostorskega načrtovanja je pravzaprav problematika neprepoznavanja in neupoštevanja pomena socialnih omrežij oz. razmerij in povezav, ki obstajajo med akterji v prostoru. Članek se v tem pogledu osredotoča na analizo in predstavitev pomenov socialnih omrežij za razvoj določenih oblik družbeno-ekonomskih dejavnosti na nekdanjih industrijskih območjih. Pri tem na podlagi podatkov, zajetih iz polstrukturiranih intervjujev, na primeru nekdanje Tobačne tovarne v Ljubljani analizira vrste, intenzivnost in razraščanje socialnih omrežij glede na časovno komponento.
KLJUČNE BESEDE: socialna omrežja, revitalizacija, nekdanja industrijska območja, socialna prostorska vozlišča, Tobačna tovarna Ljubljana
>> Prenesite
Segmentacija jugoslovanske komunistične elite, 1943–1972
Sergej Flere, Tibor Rutar
IZVLEČEK: Komunistična elita Jugoslavije je v času druge svetovne vojne znova ustanovila Jugoslavijo. Oblikovana je bila federativna komunistična ureditev, ki se je gibala od skoraj totalitarnega režima do skoraj operativne konsociacije. V tem članku analiziramo homogenost in sam obstoj jugoslovanske vladajoče komunistične elite v obdobju 1943–1991 na podlagi virov, ki so zdaj na voljo. Zlasti analiziramo odločanje, razprave in čistke. Čeprav je elita uspešno prevzela oblast, se je segmentacija elitne skupine pričela brez odlašanja. Viri segmentacije so se nanašali na nacionalno dojemanje vprašanja zadevnih nacij, kar je vse bolj gnalo proces segmentacije. Sklepamo, da so bile nacionalne elite oblikovane že leta 1972, ko je jugoslovanske elita prenehala obstajati kot enovita skupina.
KLJUČNE BESEDE: jugoslovanska elita, komunizem, čistke, politbiro, segmentacija elite