Družboslovne razprave 91 (XXXV)
Slovenska oporna omrežja v dolgoročni perspektivi, 1987–2018
Hajdeja Iglič
IZVLEČEK: Članek obravnava vpliv makro družbenih procesov – ekonomske recesije, rasti storitvene ekonomije in deindustrializacije – na oporna omrežja prebivalcev Slovenije v obdobju od 1987 do 2018. Pred tranzicijo so imeli prebivalci Slovenije visokofunkcionalna oporna omrežja. Ekonomski recesiji v zgodnjih
1990-ih in poznih 2000-ih sta povečali tveganje nezadostne socialne opore. Rast storitvene ekonomije je pripeljala do povečanega pomena formalnih virov opore. Družbene spremembe, ki spremljajo deindustrializacijo družbe, so imele različne učinke: povečevanje izobrazbene ravni prebivalstva in zmanjševanje
velikosti gospodinjstev sta vplivala na povečano prisotnost formalnih virov in večjo raznolikost neformalnih virov v opornih omrežjih, medtem ko je staranje
prebivalstva prispevalo k povečevanju deleža prebivalstva brez zadostne opore. Zaključujemo z ugotovitvijo, da so slovenska oporna omrežja v zadnjih
treh desetletjih doživela večjo transformacijo.
KLJUČNE BESEDE: oporna omrežja, Slovenija
>> Prenesite
Upravljanje stresnih emocij na delovnem mestu
Jerca Pavlič, Zdenka Šadl
IZVEČEK: Članek obravnava stres na delovnem mestu, ki ga v sodobnem poslovnem svetu doživlja vedno več zaposlenih. V članku je kritično izpostavljen diskurz individualizacije stresa, ki zaposlenim narekuje, da konstruirajo sebe kot individue in oblikujejo lastno realnost zunaj okvirov širše kolektivitete. Avtorici model upravljanja stresnih emocij umeščata na skupinsko raven in obravnavata koncept skupinske emocionalne kulture, ki lahko zaposlenim pomaga pri uspešnejšem in učinkovitejšem spoprijemanju s stresom s pomočjo skupinskih emocionalnih norm, strategij, ritualov in rutin ter kulturnih artefaktov. Članek izpostavlja problematiko naraščanja poklicnega stresa, ki bi jo morale delovne organizacije v sodelovanju z zaposlenimi reševati na organizacijski ravni ter uvesti ustrezne primarne, sekundarne in terciarne ukrepe.
KLJUČNE BESEDE: poklicni stres, stresne emocije, diskurz individualizacije stresa, skupinsko upravljanje stresnih emocij, skupinska emocionalna kultura
>> Prenesite
Zemljišče kot kazalnik nacionalnih politik do (naravnih) virov: primer distribucije prostorskih virov v Izraelu
Shulamith Gertel Groome, Marjan Hočevar
IZVLEČEK: Ta interdisciplinarni geografsko-prostorski pregled predstavlja konceptualno podlago za raziskovanje politik dodeljevanja naravnih dobrin na primeru poselitvenih (prostorskih) virov. Načela kolektivnih nasproti individualnim pravicam do teh virov lahko postavljajo moralne dileme za tiste, ki o tem odločajo. Takšen konflikt interesov lahko spodbuja »dvoumno« odločanje, če ni jasnih smernic za izvajanje distributivnih politik, ki bi bile usposobljene za izvajanje podpor večkulturne vključljivosti etnično izključujočim skupinam. Obravnavan je primer izraelske poselitvene (prostorske) politike glede arabskih in ultraortodoksnih manjšinskih skupin. Analiza je podprta z uporabo primarnih in sekundarnih virov ter statističnih podatkov o politični pripadnosti, dohodku, stanovanjskih stroških in lokacijskih preferencah. Če je zemljišče primeren kazalnik za sicer politično dvoumno zastavljene družbeno-prostorske dileme o naravi virov, bi morale nadaljnje procesualne analize politik pokazati, kako in na katerih stopnjah se sprejemajo odločitve o distribuciji zemljiških (prostorskih) virov.
KLJUČNE BESEDE: prostorska neenakost, družbeno-prostorski nadzor, prostorska politika, prostorski vir
>> Prenesite
Podobe Muslimanov na spletni strani lemonade.fr v času terorističnih napadov v Evropi med letoma 2015 in 2016
Polina Shevchenko
ABSTRACT: Namen te študije je analiza podob muslimanov v člankih, ki so bili od leta 2015 do leta 2016 objavljeni v lemonde.fr. V tem času se je Francija soočala s terorističnimi napadi, na katere se je takratna vlada soočala s sprejemom različnih odločitev in zapletenim čustvenim odzivom prebivalstva. Študija vključuje šeststo sedemnajst člankov s spletne strani lemonde.fr z analizo vsebine šestnajstih ključnih besed.Kvantitativna in kvalitativna analiza vsebine omogoča določitev treh glavnih tematskih kategorij člankov: muslimani kot potencialni teroristi, nezdružljivost islamskih verskih simbolov z evropskimi vrednotami in islam kot ovira sekularizmu v šoli. Muslimani so bili predstavljeni kot žrtve diskriminacije ali kot zločinci. Te podobe so negativno vplivale na dojemanje te verske manjšine v Franciji in bi lahko pripeljale do zapletov v medkulturni komunikaciji.
KLJUČNE BESEDE: Islam, medijski učinki, medijske podobe muslimanov, analiza vsebine, verske manjšine