Družboslovne razprave 90 (XXXV)
Pomen družinskih oskrobvalnih dejavnosti v življenju mladih ljudi, živečih v Ljublkani ali okolici
Valentina Hlebec
IZVLEČEK: Mladi družinski oskrbovalci so osebe, ki v svojem vsakdanjem življenju pomagajo svojim družinskim članom. To pomeni, da (redno) opravljajo vrsto stvari in imajo odgovornosti, ki jih običajno povezujemo z odraslimi osebami. V Sloveniji o mladih družinskih oskrbovalcih še nimamo empiričnih podatkov, zato nam podatki raziskave Mladi v Ljubljani 2017 prinašajo prvi vpogled v značilnosti mladih oskrbovalcev v Sloveniji. Družinske oskrbovalne dejavnosti so pomembnejše dekletom, mladim, živečim v družinah, v katerih je več otrok, in otrokom, ki jim v življenju veliko pomeni religija. Z višanjem starosti se nakazuje večja stopnja odgovornosti. Ugotavljamo tudi, da je višji pomen oskrbovalnih dejavnosti v vsakdanjem življenju mladih povezan z nižjim šolskim uspehom.
KLJUČNE BESEDE mladi družinski oskrbovalci, Ljubljana, regresijska analiza
>> Prenesite
H kritiki mediatizacije: politično komuniciranje slovenskih političnih strank in njihovih odnosi z mediji
Jernej Prodnik
IZVLEČEK: Mediatizacija se je v zadnjem desetletju vzpostavila kot osrednji pristop v raziskovanju medijev in komuniciranja. Njen cilj je razlaga sprememb, ki naj bi jih zaradi naraščajoče moči na družbi povzročali mediji. Cilj članka je teoretska in empirična kritika institucionalističnega (močnega) pristopa k mediatizaciji, pri čemer se opiram na poglobljene polstrukturirane intervjuje s predstavniki slovenskih političnih strank. Kot ugotavljam, je osrednja težava mediatizacije dejstvo, da moč medijev dojema povsem abstraktno, sočasno pa ignorira širše odnose moči v družbi. Kljub zagovarjanju holizma so avtorji ozko osredotočeni le na medije, ne da bi jih umeščali v družbeno totaliteto. Ontološke, epistemološke in teoretske težave pristopa predstavljam na konkretnih primerih, pri čemer se opiram na sociologijo medijev in politično ekonomijo komuniciranja.
KLJUČNE BESEDE: mediatizacija, politično komuniciranje, medijska logika, politične
stranke, sociologija medijev, politična ekonomija komuniciranja
>> Prenesite
Identiteta in nacional(istič)ni diskurz v slovenski reviji Kaplje
Ksenija Šabec
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z revijo Kaplje in njeno vlogo v slovenskem kolektivnem spominu. Kaplje, ki so izhajale v Idriji v letih 1972–1966, torej v obdobju t. i. partijskega liberalizma v nekdanji Jugoslaviji, so bile publikacija, ki je sicer z obrobja »plavala proti toku«, vendar pa je bila njena zgodovinska vloga praktično prezrta. Namen članka je ugotoviti, kako so avtorji revije predstavljali in (re)producirali slovensko identiteto in njene konstitutivne elemente ter katere so uporabljene oblike in strategije nacional(istič)nega diskurza. Metodološko članek temelji na kritični diskurzivni analizi izbranih prispevkov, ki se dotikajo obravnavanih tem, pri čemer so bile analizirane vse številke (26) revije in tudi posebna izdaja revije ob 20 letnici samoukinitve revije.
KLJUČNE BESEDE: slovenska identiteta, nacionalizem, diskurz, revija Kaplje, Idrija
>> Prenesite
Poti revitalizacije mestnih središč: Preliminarni zaključki na podlagi primerjalnega opazovanja dveh mest – Ljubljane in Zagreba
Jelena Zlatar Gamberožić
IZVLEČEK: Članek primerja dve postsocialistični državi (Hrvaško in Slovenijo) oziroma njuni glavni mesti (Zagreb in Ljubljano). Raziskava je namenjena pojasnjevanju glavnih determinant in težav urbane prenove oziroma revitalizacije v določenem mestu ter uspešen in manj uspešen prehod iz sistema socialističnega načrtovanja v demokratičnega. Hipoteza raziskave je, da se urbana revitalizacija v Ljubljani izvaja celovito, ob upoštevanju vseh bistvenih elementov revitalizacije mesta, medtem ko je urbana revitalizacija v Zagrebu le delna ter osredotočena na interese posameznih vlagateljev in politikov. Raziskava je bila izvedena s polstrukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskimi vprašanji, in analiziranjem ustrezne dokumentacije. Analiza potrjuje postavljeno hipotezo ter povzema sklepe o ključnih determinantah urbane revitalizacije v dveh mestih in težave pri urbanističnem načrtovanju v postsocialističnih državah.
KLJUČNE BESEDE: urban revitalisation, urban planning, post-socialist countries, Zagreb, Ljubljana