Družboslovne razprave 87 (XXXIV)

Družinski oskrbovalci ostarelish staršev in ustvarjanje spola

Zdenka Šadl

IZVLEČEK: Članek z uporabo spolno občutljivega, kvalitativnega in konstrukcionističnega pristopa proučuje skrbstvena izkustva žensk in moških, ki nudijo družinsko oskrbo ostarelemu staršu, zlasti v povezavi s kulturnimi ideali ženskosti in moškosti. Avtorica s pomočjo teorije »ustvarjanja spola« in koncepta hegemone moškosti proučuje načine, na katere družinski oskrbovalci sočasno ustvarjajo moškost in ženskost. Opravljena je bila kvalitativna analiza njihovih naracij, s katero so identificirane glavne teme, povezane s skrbstvenimi aktivnostmi in načini, na katere diskurzivne prakse oskrbovalcev izražajo njihovo uprizarjanje spola. Analiza je pokazala, da dominantna moškost in ženskost pri izbranih subjektih nista razgrajeni, sta pa redefinirani v interakciji s skrbstvenimi izkustvi in nalogami, ki jih opravljajo.

KLJUČNE BESEDE: hčere, sinovi, družinska oskrba, ostareli starši, spol, hegemona moškost

>> Prenesite
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Kje prebivajo in delujejo kulturni ustvarjalci? Širjenje in razpršitev kulturnih prostorov v Sloveniji

Jani Kozina, David Bole

IZVLEČEK: Namen članka je empirično raziskati dinamiko prostorske razporeditve kulturnih ustvarjalcev na različnih prostorskih ravneh v Sloveniji. Razporeditev kulturnih ustvarjalcev raziskujemo na podlagi kvantitativne analize njihovega kraja bivanja in dela. Rezultati kažejo, da stopnja kulturne aglomeracije na regionalni ravni proporcionalno ustreza doseženi stopnji regionalnega razvoja, na lokalni ravni pa je zgoščenost večja v bolj urbaniziranih naseljih. Presenetljivo pa v zadnjih letih prihaja do prostorske širitve in razpršitve kulturnih ustvarjalcev. Poleg ekonomije in cen nepremičnin temu verjetno botrujejo še dohodkovna neenakost kulturnih ustvarjalcev, neurbani značaj slovenskega načina življenja in specifična prostorska struktura z dobro dostopnostjo in prevlado manjših naselbinskih oblik.

KLJUČNE BESEDE: kulturne dejavnosti, ustvarjalne dejavnosti, umetniki, ustvarjalnost, geografija človeških virov

>> Prenesite
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Intimni mediji in generacijska struktua občutenja: personalizirano, fragmentirano, razpršeno

Maruša Pušnik, Breda Luthar

IZVLEČEK: Članek utemeljuje pristop k raziskovanju občinstva, ki temelji na analizi artefaktnega, prostorskega, časovnega in senzoričnega vidika medijske potrošnje ter se pri tem naslanja na t. i. teorijo medija in teorijo prakse v sociologiji. V drugem delu interpretira rezultate kvalitativne empirične študije o vsakdanji uporabi medijske tehnologije mladih, starih med 19 in 29 let. Ugotavlja, da v okoliščinah, v katerih so digitalni mediji kolonizirali vse sfere družbenega življenja in kjer je online družabnost v celoti naturalizirana, prihaja do stalne omrežene povezanosti in komunikacijskih praks premikanja uporabnikov po različnih medijih, ki so izrazito fragmentirane in razpršene. Analiza dnevnikov medijske potrošnje je pokazala, da je prišlo do radikalne mediatizacije, ki igra pomembno vlogo v spremembi generacijske strukture občutenja

KLJUČNE BESEDE: audience, intimate media, mediatization, everyday life, theory of practice, generation

>> Prenesite
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Naslavljanje intersečnih ranljivosti v sodobnih begunskih gibanjih v Evropi

Sanja Cukut Krilić, Simona Zavratnik

IZVLEČEK: V besedilu zlasti na primeru balkanske poti obravnavamo heterogenost in kompleksnost sodobnih begunskih gibanj v Evropi ter naslavljamo pomembne intersečnosti med spolom, starostjo, etničnim izvorom in drugimi statusi, ki uokvirjajo položaj ljudi na poti. Poudarek je na vprašanju konstrukcije ranljivosti posameznikov in družbenih skupin. Pri tem izhajamo iz perspektive migracij kot avtonomnih procesov nasproti restriktivnim politikam omejevanja mobilnosti. Besedilo z analizo sekundarnih podatkov in raziskav problematizira politike selekcioniranja migrantov na temelju pravnih statusov, restriktivne meje in prenos modela zunanjih schengenskih meja na notranja ozemlja, v našem primeru na Balkanski koridor.

KLJUČNE BESEDE:  intersečne ranljivosti, migranti in begunci, Balkanski koridor, spol, otroci brez spremstva

>> Prenesite