Družboslovne razprave 86 (XXXIII)
Človeško delovanje, struktura in vrednote: kritičnohumanistična intervencija
Tibor Rutar
IZVLEČEK: Glavni cilj članka je pokazati, kaj in kako lahko sodobna, prenovljena različica humanizma, ki črpa iz kritičnega realizma in marksizma, prispeva k sociologiji. Osredotočimo se na dve področji, ki sta še danes velikokrat sociološki slepi pegi: teoretiziranje odnosa med družbeno strukturo in človeškim delovanjem ter vloga moralnih sodb v sociološki analizi. Za razrešitev obeh problemov poskušamo končno premostiti dve sicer izključujoči se paradigmi humanističnega« ali »kulturnega« marksizma in »antihumanističnega« ali »znanstvenega« marksizma. Na ta način v analizo vrnemo vlogo človeškega delovanja in moralno razsežnost, ki ju antihumanistične in posthumanistične družbene vede zanikajo, ne da bi pozabili na objektiven in vzročno učinkujoč obstoj družbenih struktur.
KLJUČNE BESEDE: marksizem, humanizem, antihumanizem, subjekt, struktura
>> Prenesite
Foucaultova izkušnja: življenje, zgodovina, transgresija, aktualnost
Robert Bobnič
IZVLEČEK: Foucault je v svojih zadnji delih razvil koncept historično singularne forme izkušnje (HSFI), ki analitično združuje problemske perspektive vednosti, oblasti in sebstva. Hkrati se Foucault umešča v kritiško linijo genealoškega razmerja do časa, od koder izhaja pomen (mejne) izkušnje kot prakse desubjektivacije. Članek posledično temelji na predpostavki, da je izkušnja koncept, ki v najkompleksnejši meri zaobjame Foucaultovo misel in v domačem akademskem prostoru še nima dovoljšnje tematiziranosti. Pri razdelavi koncepta izkušnje članek sledi Deleuzovemu in Guattarijevemu pojmovanju filozofije kot prakse ustvarjanja pojmov, ki so vedno v razmerju z zgodovino in postajanjem, kar terja vprašanje aktualnosti Foucaultove izkušnje znotraj t. i. algoritmične vladnosti.
KLJUČNE BESEDE: Michel Foucault, izkušnja, vladnost, genealogija, transgresija
>> Prenesite
Di-visions of the social world and agentic potential in intersubjectivity
Nina Perger
IZVLEČEK: V prispevku obravnavam teorizacije P. Bourdieuja in J. Butler v kontekstu presečišča med družbeno akterko in družbenimi strukturami. Medtem ko Bourdieu tovrstno presečišče s poudarkom na družbeni reprodukciji zajame s konceptom habitusa in nedeterminiranega utelešenja objektivnih struktur, J. Butler slednje zajame s konceptom performativnosti in subverzivnosti ob konceptualizaciji pogojev delovanja akterke skozi neidentična in zato »neuspešna« citiranja družbenih norm. Tako Bourdieu kot J. Butler pa večinoma ostajata na ravni individualne akterke – medtem ko Bourdieu raven intersubjektivnosti misli predvsem
v okviru načela podobnosti, J. Butler in druge avtorice v intersubjektivnosti prepoznavajo potencialno ‚podporno infrastrukturo‘ oziroma potencialne alternativne sheme marginaliziranih, alternativnih di-vizij sveta.
KLJUČNE BESEDE: Pierre Bourdieu, Judith Butler, simbolna moč, simbolno nasilje, di-vizije družbenega sveta, delovanje, intersubjektivnost
>> Prenesite
Neorealizem in marksistična kritika
Jaša Veselinovič
IZVLEČEK: Marksizem v disciplini mednarodnih odnosov je v nenehnem konfliktu s prevladujočo teorijo – neorealizmom, hkrati pa se zdi, da nanjo nima pravega odgovora oziroma da pogosto podleže pomanjkljivostim, ki jih očita neorealistom. V članku bomo predstavili glavna teoretska izhodišča neorealizma in pokazali, kako so se z njimi soočali različni marksistični pristopi. Obravnavali bomo relevantna pisanja Marxa in Engelsa, klasične teoretike imperializma, teorijo svetovnih-sistemov, neogramscijevsko teorijo ter teorijo neenakomernega in kombiniranega razvoja. Na koncu bomo prek kritike teorije neenakomernega in kombiniranega razvoja predstavili po našem mnenju najprimernejši pristop, ki temelji na epistemološkem poudarku na človeški praksi in doslednem historiziranju
KLJUČNE BESEDE: neorealizem, marksizem, Mednarodni odnosi, neenak in kombiniran razvoj, kapitalizem
>> Prenesite
Privatizacija in politična ekonomija korupcije v postsocialistični Srbiji
Valter Cvijić
IZVLEČEK: Pričujoči prispevek obravnava zgodovino, politične pogoje in učinke privatizacije v tranzicijski Srbiji. Besedilo osvetli ključne akterje, vlogo formalnih institucij in posledice koruptivnih praks. Uradni diskurz transparentnosti, ekonomske učinkovitosti, »duha podjetne družbe« in »depolitizacije gospodarstva« se je materializiral v izrazito centraliziranem in politično nadzorovanem modelu privatizacije. Prispevek ob teoretskih prispevkih o vlogi rentništva v svetovni ekonomiji in perifernem kapitalizmu premišljuje sistemsko logiko privatizacijske korupcije, pri čemer pokaže, da je moralni narativ o anomaličnosti korupcije problematičen,
saj zanemarja pomembno vlogo kriminalnega kapitala v procesu srbske privatizacije, po drugi strani pa isti narativ provincializira paradigmo rentništva v sodobnem kapitalizmu.
KLJUČNE BESEDE: Srbija, privatizacija, korupcija, renta, družbena podjetja