Družboslovne razprave 85 (XXXIII)
Symbols and symbolic meanings in constructions of nations and national identity
Ljiljana Šarić, Mark Luccarelli
Postsocialistična redefinicija slovenskih nacionalnih simbolov
Veronika Bajt
IZVLEČEK: Članek raziskuje, kako so slovenske postsocialistične elite s sprejetjem novih nacionalnih simbolov redefinirale slovenski kolektivni spomin in nacionalno identiteto v luči sprememb, povezanih z razpadom socialistične ideologije, Jugoslavije in z ustanovitvijo samostojne države Slovenije. Z osredotočanjem na legitimiziranje državnih simbolov kot reprezentacij nacije analiziram redefinicijo slovenskih nacionalnih simbolov po letu 1991. Predlogi za spremembo zastave, grba in državne himne kažejo, da je slovenski »nacionalni« spomin redefiniran kot dominantni »državni« spomin, kar ima za posledico nacionalizirajoče prakse in politike.
KLJUČNE BESEDE: Jugoslavija, kolektivni spomin, nacionalni simboli, Slovenija, zastava
>> Prenesite
»Polovična tradicija«: Tranzicija, narod, spol in smrt v delu Marine Abramović in Mladena Miljanovića
Uroš Čvoro
IZVLEČEK: Članek raziskuje, kako umetnika Marina Abramović in Mladen Miljanović dojemata in uporabljata termina Balkan in Evropa kot okvira za razumevanje postkomunistične tranzicije v državah nekdanje Jugoslavije. Reprezentacije poganskih spolnih obredov Marine Abramović v delu v Balkanska erotična epika (2005) in nagrobne gravure v Miljanovićevem Vrtu zemeljskih radosti (2013) zajemajo tisto, kar sem opisal kot »polovične tradicije«: kulturne prakse, ki problematizirajo normativno teleologijo Balkana. »Polovične tradicije« se od primitivizma premikajo proti civilizaciji Evrope in hkrati delujejo kot parodija nacionalistične ponovne iznajdbe tradicije. S poudarkom na »polovičnih tradicijah« kot simbolu postkomunistične tranzicijske države in motečemu stranskemu produktu tranzicije
Abramovićeva in Miljanović kritizirata etnonacionalistične politike smrti in spolnosti ter
izražata neko »vmesno« časovnost, ki moti teleologijo tranzicije.
KLJUČNE BESEDE: Abramović, Miljanović, umetnost, tradicija, tranzicija, nacionalizem
>> Prenesite
»Cirilica ne ubija«: simboli, identiteta in spomin v hrvaškem javnem diskurzu
Ljiljana Šarić, Tatjana Radanović Felberg
IZVLEČEK: Članek raziskuje konstrukcijo identitete skozi družbenosimbolne pomene razprav o cirilici, ki so se odvijale v hrvaškem javnem diskurzu. Osredotoča se na razprave, zapisane na različnih hrvaških internetnih portalih, ki so se osredotočale na temo »cirilice kot simbola«. V analizo so bila zajeta besedila, nastala med letoma 2013 in 2015, v katerih so se na simbolni ravni odvijale razprave o (a) identiteti in pripadnosti, (b) kolektivnem spominu nedavne preteklosti in (c) pravicah manjšin. Simbolni pomen cirilice so konstruirali in uporabljali politiki, profesionalci, različne organizacije, navadni ljudje v različnih kontekstih
in z različnimi cilji: od delegitimiziranja političnih akterjev in propagiranja sovražnosti oziroma sprave do oblikovanja »uporabnih« preteklosti in utrjevanja kolektivne identitete.
KLJUČNE BESEDE: cirilica, latinica, simboli, spomin, Hrvaška
>> Prenesite
»Zaklenjeni« v nacionalnih državah: percepcije odnosa med državnimi in nacionalnimi skupnostmi v političnih in družbenih diskurzih v Litvi
Eglė Kesylytė-Alliks
IZVLEČEK: Članek preučuje, kako je ideja nacionalne države artikulirana v političnih in družbenih diskurzih. Raziskuje, kako so nacionalne skupnosti in država medsebojno pozicionirane v diskurzih, ki zadevajo nacionalne zastave. Analiza se osredotoča na primer Litve po razpadu Sovjetske zveze. Avtorica ugotavlja, kako je interakcija med državo in nacijo diskurzivno reprezentirana v političnih razpravah in razpravah navadnih državljanov o nacionalnih zastavah. Medtem ko – zanimivo – poljavne diskurze splošno lahko opišemo kot »zaklenjene«, in sicer v smislu, da se nacijo in državo misli kot povezani entiteti, je za politične akterje preplet nacije in države manj samoumeven.
KLJUČNE BESEDE: nacionalni simboli, nacionalnost, državnost, Litva, analiza diskurza
>> Prenesite
Recenzije
Ana Lorger, Renata Šribar
IZVLEČEK: Michelle Perrot: Ženske ali Molčanja zgodovine. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2016. (Ana Lorger) Lilijana Burcar: Restavracija kapitalizma: repatriarhalizacija družbe. Ljubljana: Sophia, 2015. (Ana Lorger) Stanislava Chrobáková Repar: Agonija smisla: premišljevanja o civilizaciji bogatih barbarov, propadu (med)kulturnih izbir, feminističnem oplajanju – in vztrajanju. Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2015. (Renata Šribar)