Družboslovne razprave 84 (XXXIII)
Spol in slovenski poosamosvojitveni film: spolno nasilje v produkcijah filmskega sklada RS (1994-2010)
Tina Poglajen
IZVLEČEK: Članek preučuje upodobitve spolnega nasilja v slovenskem poosamosvojitvenem filmu skozi teorijo kinematografskega aparata, za katerega je ključen koncept pogleda gledalca, ki je konstituiran kot moški in spolno nasilje dopušča. V članku trdimo, da Filmski center RS (1994–2010), nacionalna institucija za financiranje filmske produkcije, deluje kot gatekeeper in posredno določa vsebino filmov, film sam pa v slovenskem umetnostnem sistemu deluje kot ideološki aparat države. Analiza filmskih tekstov pokaže, da v slovenskem poosamosvojitvenem filmu pogosta motiva posilstva in spolnega nasilja nad ženskami delujeta kot sredstvi za metaforično kaznovanje žensk, ki ne upoštevajo patriarhalnega reda.
KLJUČNE BESEDE: slovenski poosamosvojitveni film, feministična filmska kritika, Filmski sklad RS, spolno nasilje
>> Prenesite
Rusku film Odjuge in ženski pogled: Larisa Šepitko in Kira Muratova
Anja Banko
IZVLEČEK: Članek kritično premišlja sovjetski film odjuge skozi ženski pogled dveh filmskih avtoric, Larise Šepitko in Kire Muratove. Analiziramo podobo in vlogo ženske v precepu med uradnim diskurzom, kot ga vzpostavlja državna ideologija, in tistim, ki se izrisuje v intimnem kontekstu doma. Pri tem premišljamo vlogo feminizma v kontekstu ruske misli, ki se zaradi specifičnega ideološkega ozadja, vzpostavljenega v ideji komunizma, kaže drugačen od zahodne misli, saj temelji na esencialističnem pojmovanju binarne razlike med spoloma, ob pritisku državne ideologije pa se odnos do spolnih in družbenih vlog kaže kot shizofren. Te shizofrene zdrse iščemo v podobah ženske, kot se izrisujejo v specifični, ženski filmski govorici Larise Šepitko v filmu Krila (Kryl‘ja, 1966) ter Kire Muratove v filmih Kratka sre-
čanja (Korotkie vstreči, 1967) in Dolga poslavljanja (Dolgie provody, 1971).
KLJUČNE BESEDE: feminism, Larisa Shepitko, Kira Muratova, women’s film, the Thaw
>> Prenesite
Ponovno branje filmov perestrojke: onkraj družbeno-politične travme z Olgo Žukovo in Iskro Babič
Natalija Majsova
IZVLEČEK: Kinematografijo perestrojke in zgodnji postsovjetski film pogosto označujejo kot družbeno-kritični »črni val« oz. obdobje černuhe. Gre tudi za neprimerljivo plodno obdobje za ženske režiserke, katerih filmi niso pogosta referenca filmskih analitikov. V članku analiziramo filmski opus Olge Žukove (1954–), ki je v obdobju 1990–1994 posnela pet celovečercev. Kritiki so njena dela sicer označevali kot pretenciozna in izumetničena, v članku pa jih obravnavamo v kontekstu dela druge sovjetske režiserke Iskre Babič (1938–2001), pri čemer izpostavljamo posebnosti filmske govorice filmov Žukove s posebnim poudarkom na
prepletih avdiovizualnega in telesnega. Ugotavljamo, da režiserka z določenimi prijemi vzpostavlja posebne časovne prostore, ki se upirajo površinskim družbeno-političnim referencam, ki jih daje linearnost narativa, tako pa tudi partiarhalnim dihotomijam slednjega.
KLJUČNE BESEDE: perestrojka, černuha, (post)sovjetski film, ženske režiserke, prostor-čas
>> Prenesite
Nova podoba gledanja: feministična rehabilitacija pornografije na primeru umazanih dnevnikov (DIRTY DIARIES 2009)
Pia Brezavšček
IZVLEČEK: V prispevku želim skozi deleuzovsko filmsko teorijo poiskati način, kako gledati in doživljati »nizek« žanr feministične pornografije na način, ki ni moralističen in žanru vnaša legitimnost. Ob primerih kratkih filmov iz švedske serije kratkih filmov Umazani dnevniki (Dirty diaries, 2009) producentke Mie Engberg revidiram zgodnjo psihoanalitično feministično filmsko teorijo in namesto analitične distance »novo podobo gledanja« mislim s pojmi bližine in dotika. Ne podajam paradigmatskih primerov feministične pornografije – primeri kratkih pornografskih filmov iz omenjene zbirke so izjemno raznoliki, a tu ne gre za liberalno-tržno načelo »za vsakogar nekaj«. Menim, da jih je pomembno gledati skupaj, in to zato, ker nas njihove linije pobega lahko potisnejo k novim antiojdipskim možnostim užitka onkraj spolne razlike.
KLJUČNE BESEDE: feminizem, pornografija, (haptični) pogled, katahreza, antimoralizem
>> Prenesite
Queerovske in feministične prihodnosti: Pomembnost prihodnosti in mobilizirajočega feminističnega filma v post-časih
Jasmina Šepetavc
IZVLEČEK: V članku se ukvarjamo z alternativnimi pojmi temporalnosti, še posebej z alternativnimi idejami prihodnosti. Politiko teleološko določenih linearnih temporalnosti, ki lahko delujejo kot nekakšna ponavljanja brez prave razlike, poskušamo dekonstruirati skozi konceptualizacijo časovnih razkolov in intervalov, ki odpirajo pomembne načine razmišljanja o potencialnostih novega. O času in prihodnosti poskušamo misliti skozi queerovsko in (deleuzovsko) feministično filmsko teorijo ter feministični film Born in Flames. Trdimo, da nas film afektira, nas odpre za razmišljanje o potencialnostih novega, prihodnosti in novih
načinov povezovanja (novih oblik skupnosti) in ima zatorej ključni transformativni potencial.
KLJUČNE BESEDE: queer temporality, feminism, cinema, affect, interval, Born in Flames
>> Prenesite
Recenzije knjig
IZVLEČEK: Tomaž Mastnak: Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. Ljubljana: /*cf., 2015. Marko Hočevar Žiga Vodovnik: Demokracija kot glagol. Ljubljana: Založba Krtina, 2015. Klemen Ploštajner Renata Mihalič, Grega Strban: Univerzalni temeljni dohodek. Ljubljana: Založba GV, 2015. Tomaž Kravos Slavoj Žižek: Antigona. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo (zbirka Analecta), 2015. Klemen Kordež Roland Barthes: Mitologije. Ljubljana: Krtina, 2015. Ana Pavlič