Družboslovne razprave 83 (XXXII)
Evropeizacija sociologije? Bibliometrična primerjava revij Družboslovne razprave in Österreichische Zeitschrift für Soziologie
Barbara Hoeing
IZVLEČEK: Pričujoči prispevek raziskuje vpliv evropeizacijske dinamike na oblikovanje in razvoj sociologije v Sloveniji in Avstriji. Primerja izbiro problemov na različnih področjih raziskovanja, teme in jezik citiranja sociološke vednosti, ki so bili objavljeni v dveh socioloških revijah, Družboslovne razprave in Österreichische Zeitschrift für Soziologie v zadnjih tridesetih letih (1986–2015). Metodološko gledano, je bibliometrična analiza revij izpeljana kot študija dveh različnih obdobij in metod primerjave. Empirični podatki nakazujejo, da so bile strukturne družbene spremembe, politične transformacije in evropske integracije veliko pogosteje raziskovane teme pri slovenskih sociologinjah in sociologih, kot je bil to primer med avstrijskimi kolegi in kolegicami.
KLJUČNE BESEDE: primerjalna sociologija, bibliometrika, Slovenija, Avstrija, evropeizacija
>> Preberite celotno besedilo
Disciplinarna družba in rojstvo sociologije: foucaultovska perspektiva
Dušan Ristić, Dušan Marinković
IZVLEČEK: Pričujoči prispevek predstavlja genealoško raziskovanje, ki ima za cilj predstaviti eno od historičnih poti, ki so vodile k nastanku sociologije kot moderne znanosti. V njem razpravljamo o tem, kako in zakaj je ta tip genealoškega raziskovanja pomemben za pojasnjevanje nastanka, transformacije in regionalizacije moči/vednosti. Na sledi argumentov, ki jih je razvil Michel Foucault, trdimo, da so prakse discipliniranja, ki so se pojavile v evropskih družbah v 18. in 19. stoletju, močno vplivale na pojav moči/vednosti, ki se bo transformirala v sociologijo. Prispevek zaključimo s tezo, da pojav institucij – elementov tega, kar Foucault imenuje disciplinirajoča družba – vodi k vzponu novih diskurzov njihovih legitimacij in k rojstvu sociologije.
KLJUČNE BESEDE: discipline, Foucault, genealogije, moč/vednost, sociologija
>> Preberite celotno besedilo
Raziskovanje mesta sociologije v naraščajoče interdisciplinarnem okolju
Krešimir Žažar
IZVLEČEK: S perspektive vse večje interdisciplinarnosti se zdi nujno določiti tudi mesto sociologije v kontekstu rastočega interdisciplinarnega okolja sodobne znanosti. Odnos sociologije do drugih znanosti se nemudoma preplete s številnimi vprašanji, ki jih tu preučujemo: a) načini interdisciplinarnih povezav; b) lastnosti ravni, na katerih se lahko pojavijo interdisciplinarna sodelovanja; c) kaj sociologija lahko zagotovi in kaj lahko pričakuje od drugih disciplin; d) potencialne prednosti sodelovanja v interdisciplinarnih znanstvenih podvigih kot tudi njihove morebitne nevarnosti. Poleg tega je poudarjena prednost multidisciplinarnosti kot »mehkejše« različice interdisciplinarne povezanosti. In na koncu, poudarjena je nujnost disciplinarne enotnosti sociologije zaradi njene sposobnosti, da danes ustrezno odgovori na veliko število družbenih izzivov.
KLJUČNE BESEDE: sodobne znanosti, discipline, oblike interdisciplinarnega povezovanja,
fragmentacija sociologije, vloga sociologije
>> Prenesite celotno besedilo
Učeča se družba? Iskanje novih načinov poučevanja sociologije v sodobni Madžarski
Miskolczi Péter, Gábor Király
IZVLEČEK: Iz izhodiščne možnosti sociologije, da proizvaja vednost in oblikuje družbo lahko izhaja vrsta različnih pristopov k poučevanju. V našem prispevku smo opravili pregled vloge sociologije v družbi na makroravni. Dotaknili se bomo vprašanja objektivne sociologije (poudarjanje znanstvene nevtralnosti) ter referirali na Burrawoyev program javne sociologije (ki zagovarja sodelovanje v civilni družbi) in njegovo kritiko. To povežemo z madžarsko izkušnjo, ki pokaže, da se je v zgodovini sociologija do določene mere angažirala v ustvarjanju družbe ali pa tako, da je status quo zagovarjala ali ga izpodbijala, da pa je danes takšno početje arhitektom družbene moči odveč. V takšnem kontekstu so celo cilji razvijati refleksivnost in kritično mišljenje pri študentih lahko videti kot politično dejanje.
KLJUČNE BESEDE: družbena vloga sociologije, proizvodnja vednosti, oblikovanje družbe, madžarska demokracija, kritično mišljenje, refleksivnost, učeča se družba
>> Prenesite celotno besedilo
Oris izbranih kazalnikov retradicionalizacije slovenske družbe
Urban Vehovar, Jernej Tiran
IZVLEČEK: Prispevek orisuje izbrane kazalnike procesa retradicionalizacije slovenske družbe s poudarkom na zadnjih petindvajsetih letih. Uvodoma so opredeljeni ključni pojmi, kot so tradicija, modernost in retradicionalizacija. Proces retradicionalizacije slovenske družbe temelji na slovenskem tradicionalnem preživetvenem modelu. Avtorja ocenjujeta, da ostaja slovenska družba pretirano politično integrirana na področju gospodarstva in države ter na ravni lokalne samouprave. Zelo nizka raven zaupanja v demokratične institucije skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki utrjuje integriranost v lokalno okolje. Na socialnem področju se krepi preživetveni pomen družine in viša raven identifikacije z lokalnim okoljem. Raven socialnega kapitala je nizka. Na področju vrednotnega sistema in kulture pa prevladujejo ali se krepijo egalitarizem, avtoritarizem, »nizka kultura« ter ksenofobija. Orisani kazalniki kažejo, da so modernizacijski trendi v Sloveniji v zadnjih 25 letih, še posebej pa po gospodarski krizi leta 2008, vsaj deloma zaustavljeni.
KLJUČNE BESEDE: tradicija, modernost, retradicionalizacija, tradicionalni preživetveno-poslovni model, družbena integracija in regulacija
>> Prenesite
Recenzije
ABSTRACT: Gregor Moder: Komična ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2015. Kaja Poteko Michel Foucault: »Družbo je treba braniti«. Predavanja na College de France (1975–1976). Ljubljana: Studia Humanitatis, 2015. Ana Pavlič Michel Foucault: Rojstvo biopolitike: kurz na College de France: 1978–1979. Ljubljana: Založba Krtina, 2015. Lea Kuhar Anja Koletnik, Ana Grm in Martin Gramc: Vsi spoli so resnični – transspolnost, transseksualnost in cisspolna nenormativnost. Ljubljana: Društvo informacijski center Legebitra, 2016. Nina Perger Ilan Pappe: The Idea of Israel: A History of Power and Knowledge. London, New York: Verso. 2014. Marko Hočevar