Družboslovne razprave 81 (XXXII)
Razstavljanje Jugoslavije
Milica Popović
IZVLEČEK: V pričujočem prispevku s pomočjo teoretskega pojmovanja spomina, kritične analize diskurza in multimodalne analize analiziramo narativne elemente razstave »Jugoslavija: od začetka do konca«, ki je bila postavljena v beograjskem Muzeju jugoslovanske zgodovine, pri čemer identificiramo in analiziramo muzejske diskurze v postjugoslovanski tranzicijski Srbiji. Prispevek skuša demistificirati implicitne pomene tekstov: kataloga razstave in muzejske spletne strani. Znotraj kompleksnega okvira javnih naracij o jugoslovanski zgodovini in pozicije muzeja kot javne institucije omenjena razstava kaže na visoko stopnjo revizionistične hegemonske naracije, ki obenem vrši dialog s kontraspominom in reproducira nostalgične naracije, tako pa odpira prostor za nadaljnje dialoge o jugoslovanskem
kolektivnem spominu.
KLJUČNE BESEDE: Muzej jugoslovanske zgodovine, postjugoslovanske naracije, muzejski diskurz, kolektivni spomin, reprezentacija preteklosti
>> Prenesite
Seksualnost v priprtju: Naracije seksualnosti v priprtju skozi film Angeline Jolie “V zemlji krvi in medu”
Nena Močnik
IZVLEČEK: Obstoječa raziskovalna zanimanja in prispevki se izogibajo pomembnemu teoretskemu premisleku nenasilne seksualnosti v vojni, ženska seksualna moč in želje pa so v kontekstu dominantnega narativa običajno spregledane. Pričujoče besedilo na podlagi narativne analize filma Angeline Jolie V zemlji krvi in medu poskuša odpirati, reflektirati in razumeti tovrstne spregledane vidike ter splošno negacijo filma s strani publike in strokovne javnosti. S študijo konsenzualne seksualnosti želi avtorica prispevati k razbijanju vsesplošno sprejetega narativa, kjer se seksualnost med vojno enači s posilstvom in zlorabo, ter predstaviti
tudi druge potencialne izraznosti intimnih medosebnih odnosov.
KLJUČNE BESEDE: seksualnost, naracije, docu-art, V zemlji krvi in medu
>> Prenesite celotno besedilo
Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru
Nina Perger
IZVLEČEK: Prispevek analizira moškosrediščnost in cisnormativnost v jeziku s poudarkom na pomenu rabe tovrstnih lingvističnih praks v okviru visokošolskega prostora, obremenjenega s simbolno močjo, izhajajočo iz avtoriziranosti visokošolskega prostora za produkcijo ekspertnega diskurza, ki omogoča in krepi značaj formaliziranosti cisnormativnega in moškosrediščnega lingvističnega koda, s tem pa reproducira družbena asimetrična razmerja moči med spoli. Prispevek vključuje ugotovitve raziskave, ki se je osredotočala na raziskovanje percepcije seksizma v visokošolskem prostoru, pri čemer je predstavljen del ugotovitev, ki se nanašajo na prisotnost seksizma v jeziku. V zaključnem delu so analizirane lingvistične prakse uporov proti cisnormativnosti in moškosrediščnosti v jeziku, ki sta lahko
učinkovito preseženi z rabo podčrtaja.
KLJUČNE BESEDE: simbolno nasilje, spolno zaznamovanje, avtorizirani govor, cisnormativnost, moškosrediščnost
>> Prenesite
Med svobodo izražanja in sovražnim govorom: dilematična razmerja
Mitja Sardoč, Boris Vezjak
IZVLEČEK: Tako zgodovinsko kakor tudi konceptualno je svoboda izražanja ena izmed osnovnih državljanskih svoboščin, ki jo povezujemo s sodobnim pojmovanjem državljanstva, kakor tudi eno najpomembnejših načel demokratične družbe. Članek identificira različne funkcije, ki jih povezujemo s svobodo izražanja, in predstavi z njo povezane osnovne interese. Sledi analiza omejitev oz. mej svobode izražanja in s tem povezana problematika sovražnega govora ter predstavitev nekaterih razsežnosti pravne podlage obravnave sovražnega govora. Razprava se ukvarja z vprašanjem, zakaj sovražni govor predstavlja mejo svobodi izražanja, nato pa je predstavljen predlog uporabe konceptualne analize pri prepoznavanju in definiranju sovražnega govora. V sklepnem delu so predstavljeni nekateri temeljnih
ugovorov zoper svobodo izražanja in sovražni govor
KLJUČNE BESEDE: svoboda izražanja, sovražni govor, meje svobode izražanja
>> Prenesite
Ranljivost na podnebne spremembe in participacija
Ivo Švigelj
IZVLEČEK: Pričujoča študija poizkuša ugotoviti, ali lahko med dejavnike ranljivosti na podnebne spremembe štejemo tudi participacijo. Teza članka se glasi: kakovost participacije vpliva na ranljivost na podnebne spremembe. Za preverjanje teze je opredeljena ranljivost na podnebne spremembe in operacionalizirana kakovost participacije s pomočjo petih najpomembnejših dimenzij. Ta model je nato preverjen na odločevalskem postopku zagotavljanja poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane z uporabo poglobljenih polstrukturiranih intervjujev in analizo pisnih komunikacijskih virov. Ugotovljene so pomembne pomanjkljivosti v upoštevanju vseh petih najpomembnejših opredeljenih dimenzij participacije, zaradi česar je mogoče sklepati, da je nizka kakovost participacije omogočila ohranjanje visoke ranljivosti.
KLJUČNE BESEDE: ranljivost, podnebne spremembe, participacija, poplavna varnost