Družboslovne razprave 80 (XXXI)
Uvodnik: On The “Power” Of Metaphor
Petra Podobnikar
Metafora začetka vesoljske dobe v sodobnih družboslovju in humanistiki
Natalija Majsova
ABSTRACT: Začetek t. i. vesoljske dobe (space age) je trčil ob vsesplošno občudovanje. Temu so sledili poskusi, da bi prvim primerom poleta človeka v vesolje odvzeli status prelomnega dogodka: vzniknilo je več narativov, ki so polet prvega kozmonavta Jurija Gagarina leta 1961 in človekov pristanek na Luni leta 1969 interpretirali kot logični posledici tehnološkega napredka, določene konstelacije političnih okoliščin in ščepca »domišljije«, s katerim naj bi se vse skupaj pričelo. Tovrstni narativi navadno pojasnjujejo smiselnost človekovega preboja v vesolje s pomočjo izjemno »prizemljenih« metafor. Humanistika in družboslovje 21. stoletja poznata (najmanj) tri raziskovalna polja, ki se posvečajo vprašanjem človeka v vesoljski dobi: astrosociologijo, nookozmologijo in kulturne študije vesolja. V članku
analiziramo konceptualizacije začetka vesoljske dobe, ki jih je mogoče izluščiti iz inavguracijskih tekstov in metodologij naštetih polij, ter poskušamo pokazati, kako ta polja z različnim razumevanjem metafore začetka vesoljske dobe in epistemološkega pomena metafore kot take proizvajajo bistveno razlikujoče se svetove
KLJUČNE BESEDE: metafora, vesoljska doba, astrosociologija, nookozmologija, kulturni študiji vesolja
>> Prenesite celotno besedilo
Beseda je meso postala in se naselila med nami: O zombijih, političnih protestih in transmodalnosti političnih metafor
Ilija Tomanić Trivundža
IZVLEČEK: Prispevek naslavlja vprašanje rabe političnih metafor znotraj političnih bojev, natančneje sposobnosti nekaterih metafor, da znotraj teh bojev prehajajo med različnimi modalnostmi (besedna, vizualna, fizična oziroma utelešena). Prispevek gradi na študiji primera transmodalne metafore zombijev, sprva uporabljene za kritiko protestnikov na Vseslovenskih ljudskih vstajah, ki pa so jo protestniki subverzivno apropriirali in spremenili njen prvotni pomen. Kot taka je potem odigrala eno ključnih vlog v procesu uokvirjanja novic, s tem pa pripomogla tudi k novinarski zavrnitvi poročanja o protestih znotraj ustaljenega modela protestne paradigme. Analiza uokvirjanja je narejena s kvalitativno multimodalno analizo člankov šestih slovenskih tiskanih in spletnih medijev.
KLJUČNE BESEDE: metafora, protestna paradigma, uokvirjanje, zombiji, multimodalna analiza
>> Prenesite celotno besedilo
Metafore v diskurzu o nacionalnem
Ljiljana Šarić
IZVLEČEK: Članek nudi splošen pregled prekrivajočih se področij raziskovanja metafor ter raziskovanja »nacij« in »nacionalnega«, pri čemer obravnava ravni, na katerih je metafora relevantna za preučevanje teh konceptov. Mnoge študije primerov, ki se osredotočajo na specifična vprašanja, kot je evropska integracija, so pokazale, da metafore igrajo določeno vlogo pri ustvarjanju tako nacionalnih kot nadnacionalnih identitet (glej npr. Marks 2004; Hülsse 2006; Musolff 2000 itn.). Vendar pa še vedno manjka splošen pregled ravni, na katerih so metafore relevantne pri preučevanju »nacionalnega«. Pričujoča študija te ravni obravnava tako, da se osredotoča na tri teme: banalno nanašanje na nacijo kot poosebljenega individuuma in možne implikacije tega nanašanja, metaforo družine kot ključno metaforo, ki konstituira nacijo, in povezane koncepte v javnem in nacionalističnem diskurzu ter tip in vlogo metafor v znanstvenem raziskovanju nacij.
KLJUČNE BESEDE: konceptualne metafore, namerne metafore, konceptualizacija nacij, nacionalizem
>> Prenesite celotno besedilo
Slovenija: dva družbena sistema v spremenljivi kolektivni zavesti
Maca Jogan, Živa Broder
IZVLEČEK: V Sloveniji je vzpostavitev samostojne države pomenila tudi zamenjavo družbenega sistema socializma s kapitalizmom. V članku je predstavljeno spreminjanje vrednotenja teh dveh sistemov na podlagi podatkov longitudinalnega raziskovanja slovenskega javnega mnenja (od 1990 do 2013). V analizi so upoštevane splošne ocene o a) socialističnem obdobju nasploh in po časovnem zaporedju, b) kakovosti življenja pred osamosvojitvijo in v samostojni državi, c) odnosu do pojmov Evropa, socializem in kapitalizem, ki jih dopolnjujejo stališča respondentov o tem, kako izbrani štirje pojmi (pravičnost, človečnost, neenakost,
blagostanje) ustrezajo njihovim predstavam o enem ali drugem sistemu.
KLJUČNE BESEDE: antikomunizem, demokracija, kapitalizem, neenakost, socializem.