Družboslovne razprave 77 (XXX)
Krhanje ali rast socialnega kapitala? Zaupanje in socialna omrežja v Sloveniji v času ekonomske krize
Hajdeja Iglič
IZVLEČEK: Ekonomska kriza vnaša v vsakdanje življenje ljudi spremembe, negotovost in skrbi, kar vpliva na njihov socialni kapital. V literature zasledimo dva nasprotujoča si argumenta o vplivu kriznih dogodkov in materialne negotovosti na socialni kapital. Prvi poudarja instrumentalno naravo medosebnih odnosov in pomen osebne odvisnost za razvoj družbene odgovornosti. Trdi, da povečana potreba po socialni opori, ki se pojavi v času krize, krepi socialna omrežja. V skladu z drugim argumentom pa medosebna odvisnost vodi v zapiranje družbene odgovornosti in solidarnosti v ozka družinska in sorodstvena omrežja, s čimer se krha socialni kapital med družbenimi skupinami in v družbi na splošno. Še dodatno lahko prevelika obremenjenost družinskih omrežij pripelje do njihovega
razpada. Veljavnost obeh argumentov preverjamo s kvantitativno analizo podatkov ostanju socialnega kapitala v Sloveniji v času pred krizo in nekaj let po začetku krize.
KLJUČNE BESEDE: socialni kapital, družbena omrežja, zaupanje, ekonomska kriza, država blaginje
>> Prenesite celotno besedilo
Lokalne skupnosti in skupnostna skrb na področju druševnega zdravja: perspektiva upravnih subjektov, izvajalcev in uporabnikov
Vesna Zupančič, Doroteja Kuhar, Majda Pahor
IZVLEČEK: članek osvetljuje vlogo lokalne skupnosti pri razvoju skupnostne skrbi na področju duševnega zdravja, kot jo vidijo tri skupine deležnikov: občinski uslužbenci (uslužbenci lokalnih skupnosti/upravnih subjektov), izvajalci v mreži programov in storitev za duševno zdravje ter uporabniki teh storitev. Gre za presečno študijo primera zdravstvene regije Novo mesto s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, s cilji oceniti sedanje stanje skrbi in ugotoviti, ali obstajajo razlike v razumevanju vloge lokalnih skupnosti pri razvoju skupnostne skrbi za duševno zdravje. Ugotovitve raziskave nakazujejo nekatere priložnosti za izboljšanje procesov skupnostne skrbi.
KLJUČNE BESEDE: ševno zdravje, skupnostna skrb, lokalna skupnost/upravni subjekt, izvajalci skupnostne skrbi, uporabniki skupnostne skrbi.
>> Prenesite
Neenakosti starih ljudi v sodobnih zahodnih družbah kot predmet socialne gerontologije
Katarina Štebe
IZVLEČEK: Članek predstavlja dosedanja teoretiziranja družbenih vidikov staranja socialne gerontologije in pomen najnovejšega spoznavnega težišča, raznovrstnosti
staranja, za razumevanje neenakosti starih ljudi. v pregledu literature vrednotimo razumevanje raznolikosti starih ljudi različnih družboslovnih intelektualnih tradicij z vidika družbene neenakosti v modernih državah blaginje, ki so na izzive staranja prebivalstva v zadnjem obdobju začele odgovarjati s politiko aktivnega staranja. kritika te politike je pojasnjevanje makroravni izkušnje staranja kritične struje, saj izpostavlja, da so različnosti starih ljudi vezane na vprašanja družbene pravičnosti. Ugotavljamo, da kritična struja v postindustrijskih zahodnih družbah staranja 21. stoletja s svojimi teoretiziranji prispeva k temu,da zaloga vednosti gerontologije prispeva h krepitvi moči te družbene skupine in bolj kakovostni starosti vseh, tudi marginalnih družbenih skupin.
KLJUČNE BESEDE: retiziranje družbenih vidikov staranja, družbena neenakost, moderna država blaginje, aktivno staranje, kakovostna starost.
>> Prenesite
Med queer teorijaMi, queer politikaMi in gejevsko-lezbičnimi gibanji
Nina Perger
IZVLEČEK: Namen prispevka je analizirati queer politike in njihova teoretska izhodišča, queer teorije, in jih primerjati z identitetnimi politikami gejevsko-lezbičnih gibanj. Queer politike in queer teorije namreč opozarjajo na izključevalsko logiko identitetnih politik, saj slednje vključujejo le tiste subjekte, ki ustrezajo kriterijem specifičnih identitetnih kategorij. Queer disidentitete tovrstnim ekskluzivnim identitetnim kategorijam in konceptom (hetero- in homo-) normativnosti nasprotujejo in se postavljajo izven zamejujočih binarizmov v polju spola in seksualnega, svoje boje pa osnujejo na podlagi interesnega, ne identitetnega, združevanja. Queer politike in queer teorije s tem ponujajo upravičeno kritiko gejevsko-lezbičnih gibanj in vzpostavljajo alternative, koalicijske politike.
KLJUČNE BESDE queer teorije, queer politike, queer disidentiteta, gejevsko-lezbična gibanja.