Družboslovne razprave 75 (XXX)
Določnice obnašanja volivcev na predsedniških volitvah v posocialističnem kontekstu: Primer Slovenije
IZVLEČEK: Članek prispeva k zapolnjevanju primanjkljaja v literaturi o določnicah volilnega obnašanja na predsedniških volitvah v posocialističnem kontekstu ob upoštevanju vzorcev tekmovanja na parlamentarnih in predsedniških volitvah. Študija primera Slovenije zajema dejavnike volilnega obnašanja na predsedniških volitvah (1997, 2002, 2007 in 2012) na podlagi analize podatkov splošne javnomnenjske anketne raziskave Politbarometer z bivariatnimi in multivariatnimi metodami. ključne ugotovitve so, da se dejavniki volilnega obnašanja spreminjajo skozi čas in da strankarska identifikacija v zadnjem času izgublja pomen pri volilnem obnašanju na predsedniških volitvah.
KLJUČNE BESEDE: volilno obnašanje, predsedniške volitve, parlamentarne volitve, logistični regresijski model, Slovenija
>> Prenesite celotno besedilo
Sprememba političnega vedenja v obdobju volilne kampanje
Meta Novak
IZVLEČEK: Volilna kampanja je posebne vrste informacijska kampanja. Kandidati na volitvah imajo v tem času priložnost, da volivcem sporočijo informacije o sebi, svojih stališčih in programih. Hkrati imajo volivci priložnost pridobiti informacije, potrebne za oddajo premišljenega glasu. Zanimalo nas je, ali je ob teh posebnih značilnostih obdobja kampanje možno opaziti kakršnekoli spremembe pri političnem vedenju anketirancev. Pri tem smo opazovali zelo ozko področje političnega vedenja v smeri politične aktivacije. Z uporabo zbranih podatkov v raziskavi Politbarometer od leta 1996 do leta 2013 smo opazili, da se v obdobjih kampanje poveča delež anketirancev, ki se opredelijo pri nedeljskem vprašanju kot tudi pri orientacijskem vprašanju »levo–desno«, in to tako v
obdobju državnozborskih kot v obdobju predsedniških volilnih kampanj.
KLJUČNE BESEDE: politično vedenje, volilna kampanja, volilna soočenja, predsedniške volitve, državnozborske volitve
>> Prenesite
Uprizarjanje moškosti v predvolilni predsedniški kampanji 2012: primer Boruta Pahorja
Deja Crnović
IZLEČEK: v članku sem z analizo televizijskih in spletnih prispevkov o predsedniški kampanji 2012 skušala pokazati, kako je kandidat Borut Pahor z opravljanjem 46
različnih, predvsem fizičnih poklicev uprizarjal drugačno moškost od tiste, ki je bila zanj značilna pred kampanjo. Prek mediatizacije politike in eventizacije kampanje se je Borut Pahor iz novega moškega, ki skrbi predvsem za svoj videz, spremenil v moškega delavskega razreda, ki v ospredje svojega delovanja postavlja moralo, odgovornost in trdo delo. z opravljanjem poklicev, ki niso neposredno povezani s politiko, je bil rezultat Pahorjeve kampanje še dodatna depolitizacija predsedniške funkcije.
KLJUČNE BESEDE: mediatizacija, moškosti, performativnost spola, depolitizacija
>> Prenesite
Queerovski pristop k vzgoji: primer obravnave pravljice In s tango smo trije v slovenskih vrtcih
Meta Novak
IZVLEČEK: Članek predstavlja koncept queerovskega pristopa k vzgoji, ki ga razume kot okvir, znotraj katerega je moč razpravljati o istospolnih družinah v vrtcih in hkrati slediti zahtevam po kritičnosti, objektivnosti in pluralizmu, na katerih temelji predšolska vzgoja. empirična podlaga za članek je analiza kurikula za vrtce in raziskava, ki jo je med vzgojiteljicami in pomočnicami slovenskih vrtcev leta 2012 izvedla avtorica. Analiza kurikula je pokazala, da ima kurikul nastavke, na podlagi katerih bi lahko uvajali govor o istospolnih družinah znotraj vrtca na več nivojih. Rezultati raziskave pa kažejo, da vzgojiteljice in pomočnice v večji meri istospolnih družin ne omenjajo. v članku predpostavljamo, da (queerovska) pravljica In s Tango smo trije, ki prikazuje vsakdanje življenje istospolne družine, predstavlja primer dobre prakse in primerno orodje, s pomočjo katerega lahko vzgojiteljice in pomočnice otrokom na njim razumljiv način predstavijo istospolne družine.
KLJUČNE BESEDE: queerovski pristop k vzgoji, predšolska vzgoja, istospolna družina, vrtec, pravljica In s Tango smo trije
>> Prenesite
Spletne skupnosti: tipologija in temeljne značilnosti
Sara Atanasova, Gregor Petrič
IZVEČEK: Družbena kompleksnost in dinamičnost spletnih skupnosti ne omogoča njihove enoznačne družboslovne opredelitve, zaradi česar so spletne skupnosti deležne pluralnih opredelitev in pojmovanj. Namen prispevka pri tem ni tvorjenje najbolj veljavne opredelitve pojma, temveč oblikovanje tipologije spletnih skupnosti. Na podlagi sinteze ključnih opredelitev pojma spletna skupnost in kritičnega ovrednotenja že obstoječih tipologij prispevek vzpostavi novo tipologijo spletnih skupnosti in predstavi njihove temeljne značilnosti. Izoblikovana tipologija temelji na treh spremenljivkah: (1) prevladujoča narava odnosa v spletni skupnosti, (2) multifunkcionalnost spletne skupnosti in (3) tipi spletnih skupnosti. Tipologija tako predstavlja dvanajst idealnih tipov spletnih skupnosti, ki lahko služijo kot hevristično orodje nadaljnjemu analiziranju, raziskovanju, teoretiziranju in pridobivanju novih spoznanj o spletnih skupnostih.
KLJUČNE BESEDE: spletna skupnost, tipologija, hibridne spletne skupnosti, skupnost, hevristično orodje