Družboslovne razprave 73 (XXIX)
Homofobija – izkušnja, ki povezuje?
Roman Kuhar, Judit Takács
Kako meriti homofobijo v mednarodnih primerjavah?
Judit Takács, Ivett Szalma
IZVLEČEK: Osrednje raziskovalno vprašanje članka je, kako mednarodno primerjalno meriti homofobijo. Naš glavni cilj je bil primerjava stališč glede homofobije v 27 evropskih državah, ki so bila izmerjena z različnimi spremenljivkami v okviru dveh velikih longitudinalnih študij – Evropske socialne raziskave in Evropske raziskave vrednot –, ki sta zasnovani na večstopenjskem verjetnostnem vzorcu. S tem smo želeli bolje razumeti glavne determinante homofobičnega vedenja tako na individualni ravni kot na ravni posameznih držav. Uporabili smo naslednje odvisne spremenljivke: »upravičenost«homoseksualnosti, ne želeti homoseksualca za soseda ter sprejemanje gejev in lezbijk (strinjanje s trditvijo, da naj bi geji in lezbijke lahko svobodno živeli svoje življenje, kot ga želijo). Izvedli smo večnivojsko linearno regresijo fiksnih učinkov in uporabili večstopenjski logistični regresijski model. Tako smo testirali hipoteze glede veljavnosti našega merskega inštrumenta za homofobijo, hkrati pa tudi učinke socio-demografski spremenljivk ter spremenljivk, ki so povezana s stališči in s posameznimi državami, na stališča glede homofobije
KLJUČNE BESEDE: homofobija, Evropska socialna raziskava, Evropska raziskava vrednot, večstopenjska regresija
>> Prenesite celotno besedilo
Heteronormativnost v zagrebških srednjih šolah: Našminkami mladi fantje, ki se poljubljajo in s ponosom hodijo naokrog
Nataša Bijelić, Amir Hodžić
ABSTRACT: V članku se ukvarjava z analizo heteronormativnosti v kontekstu hrvaškega šolskega sistema, zlasti v zagrebških srednjih šolah. Analiza je zasnovana na podatkih iz raziskave stališč in mnenj o homoseksualnosti, ki je bila opravljena na vzorcu 322 dijakov in dijakinj ter 117 učiteljev in učiteljic iz devetih srednjih šol. Raziskava je pokazala na vseprisotnost predsodkov in stereotipov o gejih in lezbijkah. Tako dijaki kot učitelji so izražali diskriminatorna stališča glede vidnih/javnih izrazov neheteronormativnih spolnih in seksualnih identitet. Skoraj tretjina vprašanih dijakov je poročala, da so že uporabili verbalno ali fizično nasilje proti osebi, za katero so domnevali, da je istospolno usmerjena. Zbrane rezultate analizirava v povezavi z (ne)obstojem in (ne) vidnostjo LGBT-vsebin v šolskem kurikulumu in učbenikih. Na koncu razpravljava še o nedavni (september 2012) vpeljavi zdravstvene vzgoje v kurikulum, ki je prvič v hrvaški šolski sistem vnesla vsebine, povezane s »sprejemanjem seksualne različnosti« ter »stigmatizacijo in diskriminacijo seksualnih manjšin«, ter o odzivih katoliške cerkve in drugih verskih organizacij na »vpeljavo homoseksualnosti v hrvaške šole«
KLJUČNE BESEDE: srednje šole, Hrvaška, mladi, homoseksualnost, spolna vzgoja
>> Prenesite celotno besedilo
“Zame je to normalno” - strategije otrok in mladih iz mavričnih družin v spopadanju z de-normalizacijo. Primer Slovenije in Nemčije.
Ana M. Sobočan, Uli Streib Brzič
ABSTRACT: V prispevku avtorici predstavita nekatere ugotovitve mednarodne raziskave School is out – Experiences of children from rainbow families in school, ki je ugotavljala, kako otroci in mladi iz mavričnih družin pričakujejo, doživljajo in ravnajo s šolo kot heteronormativnim okoljem. V raziskovanju smo razvili pojem denormalizacije, ki opisuje procese, v okviru katerih so otroci, katerih starši so (označeni kot) homoseksualni, biseksualni ali transseksualni, prepoznani in konstruirani kot »ne-normalni«, kot izven heteronormativne »normalnosti«, kar se izraža npr. v interakciji. Da bi preprečevali ali zmanjšali učinke procesov denormalizacije, so intervjuvani otroci in mladi razvili različne strategije, ki so predstavljene v dveh okvirih: v enem gre za uravnavanje razkritja in prikrivanja, v drugem za verbalizacijo in pojasnjevanja. Temelječ na vpogledih in ugotovitvah raziskave, prispevek oriše tudi ideje o dejavnikih odpornosti pred denormalizacijo in poudari, da se mladi in otroci z njo ne smejo soočati sami.
KLJUČNE BESEDE: mavrične družine, otroci iz mavričnih družin, denormalizacija, heteronormativnost, šola, normalnost, homofobija, odpornost
>> Prenesite celotno besedilo
Tišina ali obsodba: pravoslavna cerkev o homoseksualnosti v Srbiji
Miloš Jovanović
IZVLEČEK: Članek se ukvarja z reprezentacijami gejevske populacije v diskurzu Srbske pravoslavne cerkve. Analizirane so izjave cerkvenih organov in uradnikov ter neuradne javne izjave uglednih vernikov o homoseksualnih osebah. Opazen je ambivalenten odnos do istospolno usmerjenih ljudi, ki je običajno izražen s formulo »Sovraži greh, ljubi grešnika«. Obstaja tudi drugačna oblika ambivalentnosti: Srbska pravoslavna cerkev se, enako kot njeni verniki, drži bodisi »politike tišine« v zvezi z vprašanji LGBT(Q) bodisi se zateka k zelo močnim moralističnim obsodbam. To je bilo zlasti opazno med gejevsko parado, ki je potekala v Beogradu leta 2010, kot tudi v javni razpravi pred sprejemom protidiskriminacijske zakonodaje v državnem zboru leta 2009. Članek izpostavlja vključitev filozofskih in medicinskih pojmov v teološki diskurz. Kot rezultat tega se poleg pričakovane kategorije »greha« v cerkvenem diskurzu pojavljata še kategoriji »nenaravno/v nasprotju z naravo« in »(duševna) bolezen«, oboje pa je postavljeno v kontekst protizahodnih idej.
KLJUČNE BESEDE: gajevska populacija, Srbska pravoslavna Cerkev, ambivalenten odnos, moralna obsodba
>> Prenesite celotno besedilo
"Governance": vladanje upravljanje, vladavina ali vladovanje?
Irena Bačlija, Gaja Červ, Maja Turnšek-Hančič
IZVLEČEK: Članek podaja izhodišče za terminologizacijo pojma governance v slovenski politološki in komunikološki vedi. Ponuja družbeno-politično kontekstualizacijo izoblikovanja pojma governance, njegovo pojmovno razčlembo v razmerju do pojmov vladanje, upravljanje in vladavina, ki jo podpira z analizo korpusnih podatkov, in jezikoslovni poimenovalnoteoretski premislek o (ne)ustreznosti poimenovalnih različic, ki za ta pojem trenutno soobstajajo v slovenskih družboslovnih vedah. Avtorice ugotavljajo, da tako na pojmovni kot na izrazni ravni obstaja – trenutno neizpolnjena – potreba po doslednem razločevanju med pojmom governance kot vodenjem in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu, vladanjem kot vodenjem in implementacijo javne politike, ki ju izvaja institucionalno definiran subjekt, ter upravljanjem, ki se nanaša zgolj na implementacijo določene politike. V prispevku je kot potencialno primerna poimenovalna rešitev za pojem governance predlagan izraz vladovanje, pri čemer avtorice kot ključni argument za terminologizacijo navajajo dosedanjo pomensko neobremenjenost izraza, obenem pa opozarjajo tudi na njegove poimenovalne pomanjkljivosti.
KLJUČNE BESEDE: governance, vladovanje, vladanje, upravljanje, terminologija
>> Prenesite
Simona Topolinjak
Dejavniki izvajanja mehke zakonodaje EU na področju enakosti spolov - primer uravnotežene zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja
IZVLEČEK: V članku analiziramo raznovrstne dejavnike izvajanja mehkih politik Evropske unije na področju enakosti spolov v Sloveniji. Osredotočimo se na izvajanje načela uravnotežene zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja na področju politike, znanosti in gospodarstva, kjer je delež žensk na najvišjih položajih še vedno nizek. Na podlagi analize EU- in slovenske zakonodaje ter družboslovnih intervjujev z relevantnimi vladnimi in nevladnimi akterji na EU- in nacionalni ravni je bilo ugotovljeno, da je zaradi sprejete mehke zakonodaje na tem področju najpomembnejši akter pri izvajanju nacionalna vlada, ki lahko izbere javnopolitične instrumente in jih prilagodi svojim aspiracijam. Pritisk na izvajanje s strani EU je tako močnejši v času pristopnih pogajanj o vstopu Slovenije v EU in ob močnem delovanju interesnih skupin.
KLJUČNE BESEDE: izvajanje javnih politik, mehka zakonodaja, EU, Slovenija, enakost spolov.